Nekako so se mi zdeli komentarji na malega Coupeja smiselni. Navsezadnje avto, v primerjavi z običajnim Minijem, res postreže z več omejitvami kot prednostmi. Manj sedežev, manj prostora, na papirju sicer v osnovi več, a v praksi prej manj prtljažnika. Zakaj bi si človek že omislil Coupeja? Roadster na drugi strani ponuja še nekaj manj prtljažnika, a je tu možnost vožnje zgoraj brez. Če ob tem upoštevam še velik potencial zabavnega »Mini« občutka v vožnji, se mi zdi Roadster na prvo žogo bolj smiselna izbira od Coupeja. Pa poglejmo, če me občutek ne vara.
Samozavesten?
Edinstveno, kolikor je to znotraj zabetoniranih oblikovnih smernic sploh še možno, oblikovana Coupe in Roadster sta tehnično postavljena na »platformo« obstoječega Cabrioleta. Nad njo so zrisali dovolj samosvoje oblikovan avto, ki med vožnjo ali parkiran sporoča okolici: Samozavest vgrajena serijsko! Za mlade japije, ki si navsezadnje takšno igračo sploh lahko privoščijo, je to nedvomno ena pomembnejših lastnosti avta, ki bo gotovo pomagala prodajati Roadsterja in Coupeja.
Uporaben?
Ne, in kdor pričakuje, da je Mini uporaben, se bo še malo načakal. Že osnovni Mini se gleda z uporabnostjo le zelo na daleč, Roadster in sorodni Coupe pa sta stopila pri tem še nekaj korakov nazaj. Znotraj deluje, Kljub temu, da je centimetrov okoli mojih 184 centimetrov telesne višine in 90 kilogramov telesne mase dejansko vedno dovolj, izrazito utesnjen. Četudi imam sam raje bolj prostorno zasnovane avte, me je pri njegovi zasnovi zares zmotil samo nizko nameščen zgornji rob prednje šipe, saj sem se moral za dober pogled naprej stalno sklanjati. Zadeva je, kakšno presenečenje, ob pogledu nazaj še dosti slabša. Ko je streha nad glavama voznika in sovoznika razpeta se skozi »slabizgovorzazadnjošipo« (ta je sicer iz pravega stekla in celo ogrevana) vidi skoraj da nič, ko pa se nad hitrostjo 80 km/h »sproži« še zadnji spojler, pa zadeva še bolj spominja na strelno lino. Verjamem, da ni treba posebej poudarjati, da se z zlaganje strehe temačna noč v kabini spremeni v sončen in svetel dan. Že res, da tudi ob svetlem dnevu spojler občutno poseže v preglednost za avtom, a odsotnost »stebričkov« je vendarle krepko občutna in dobrodošla.
Ročno. In prav je tako!
Glede na prakso sodobnih kabrioletov in roadsterjev sem bil kar malo presenečen nad ročnostjo zložljivosti platnene strehe. Angleži sicer pravijo, da ta omogoča nižje težišče avta in posledično boljše vozne lastnosti, a vam kljub temu, ob doplačilu 809 €, ponujajo tudi elektrifikacijo te funkcije. Sam sicer ne vidim smisla v tem doplačilu, saj je ročen poseg, če razpolaga upravljalec z nekaj malega spretnosti in dovolj moči v rokah, možen tudi neposredno iz sedeža. Pravzaprav sem v najboljšem primeru imel streho nameščeno nad glavo v vsega treh (3) sekundah, zloženo pa še kakšno sekundo hitreje. In to vštevši mehansko zaklepanje strehe v ali sprostitev le te iz okvira prednje šipe. Dosežek s katerim se gotovo ne more kosati nobena elektrifikacija.
O BMW-ju s prednjim pogonom
To, da je Roadster zasnovan na Cabrioletu sem že povedal. Da je njegova nosilna konstrukcija, z namenom omejevanja vzvojnega zvijanja karoserije, ustrezno ojačana pa ste izvedeli ravnokar. Na cesti se celoten paket odraža z dobro vzvojno togostjo, ki pa se kljub vsemu ni na ravni togosti »zaprte« karoserije. Prenos moči je za prednji pogon izvrstna, a fizika še vedno postavlja meje. Te se pokažejo predvsem pri pospeševanju iz zaprtih zavojev, kjer vrtenje razbremenjenega kolesa v prazno manjša intenzivnost pospeševanja Roadsterja in z njim povezano širino nasmeška na voznikovem obrazu. Podobno je tudi na podlagi slabše oprijemljivosti, kjer zmore 1,6-litrski turbobencinar, h kateremu se vrnem kasneje, zavrteti tudi obe kolesi v prazno. Angleži sicer »kotalijo buče« s tako imenovanim EDLC-jem oziroma elektronsko zaporo diferenciala, a sam še nisem vozil elektronske različice zapore, ki bi dostojno nadomeščala klasično mehaniko … ta izkušnja pa se tudi tokrat ni spremenila.
Roadster vedno prepriča z zelo stabilno in predvidljivo lego, izvrstna vodljivost pa gre z roko v roki z nadpovprečno odzivnostjo. Nedvomno skupek lastnosti, ki med tako imenovanimi tekmeci išče sebi enakega s povečevalnim steklom. Na pretiravanje med preganjanjem skozi ovinki opozori s siljenjem nosa iz ovinka (podkrmarjenje), v primeru nenadne razbremenitve zadka, recimo z zaviranjem ali nenadnem odvzemom plina, pa postreže z malo bolj pasjim, a za sukanja volanskega obroča vešče, zabavnim prekrmarjenjem. Priznam, da je od uradne objave Bavarcev, da bodo v kratkem spravili na trg prvi BMW s prednjim pogonom, moj spanec bolj plitev. Toda, če bo postregel s takšno stopnjo zabavnosti vožnje kot jo premore mali Mini Roadster, se bo moj spanec gotovo spet poglobil. Veste, kaj je najbolj zanimivo in posledično hvale vredno? To, da je mala raketa vse to zmogla z »ničposebnega« serijskimi 195/55 R 16 »tabularčki«. BMW oziroma Mini, kapo dol!
S ali JCW?
Tako sem prišel do drugega vira voznikovega zadovoljstva; pogonskega sklopa. Tega sestavljata 1,6-litrski turbobencinar in šeststopenjski ročni menjalnik. Prvi postreže z odlično prožnostjo vse od kletnih vrtljajev, veseljem do vrtenja in v vseh voznih okoliščinah zadostno zalogo moči. Ob motorju nikakor ne morem mimo gromkega bobnenja štirivaljnika, ki se širi iz dveh sredinsko nameščenih izpušnih cevi na zadku. Ob zloženi strehi je kurja polt zagotovljena!
Drugi od omenjene dvojice postreže z dobro natančnostjo, a tudi nekaj več mehanske robatosti. Slednja tako med menjavanjem prestav zahteva več odločnosti voznikove desne roke, a sinhronska drobovina kljub temu z lahkoto »požre« tudi »dirkanje« skozi odlično preračunane prestave.
Ja, poleg Cooperja S obstaja še bolj navita JCW različica Roadsterja, a po mojem neke prave potrebe po njej ni. V bistvu mi deluje Cooper S daleč najboljša izpeljanka Roadsterja.
Neracionalen, a nakup Minija 21. stoletja nikoli ni bil racionalen!
Vas tišči denar? Ste samski? Imate radi veter? Imate radi zares veliko vetra? Iščete nekaj, kar na cesti in parkirišču izstopa in ste s frizerjem »na ti«? Se imate za vsaj rahlo nadpovprečno veščega sukanja volanskega obroča? Če ste na vsa ta vprašanja odgovorili z »da«, potem je Mini Roadster Cooper S zadetek v polno.
Denarja lahko zmečete vanj veliko, če mene vprašate celo preveč. Pri drugem vpršaanju je sicer »dovoljeno« in imeti partnerja oziroma partnerico, a mora ta biti brez »male dodatne opreme«. Ne pozabite, Roadster ima samo dva sedeža in ne ravno rekordno velikega prtljažnika. Ob pospravljeni strehi je vetra, odvisno od hitrosti vožnje, lahko zelo veliko, zaradi pogosto skuštrane frizure pa si boste lahko splanirali tudi pogostejše obiske pri vašem dobrem prijetelju … frizerju. Veščina sukanja volanskega obroča seveda ni nujen predpogoj, a nedvomno pomaga, pri izvabljanju tistega, kar Roadsterja, kot vse Minije, tako očitno postavlja nad povprečje tekmecev.
Več o Miniju Coupeju si preberite na uradni strani.
Besedilo: Peter Humar Fotografije: Peter Humar
Mnenja uporabnikov
Napiši prvo mnenje!
Za komentiranje moraš biti prijavljen