Modna ikona

FIAT 500X 01

FIAT 500X 02

FIAT 500X 03

FIAT 500X 04

FIAT 500X 05

FIAT 500X 06

FIAT 500X 07

FIAT 500X 08

FIAT 500X 09

FIAT 500X 10

FIAT 500X 11

FIAT 500X 12

FIAT 500X 13

FIAT 500X 14

FIAT 500X 15

FIAT 500X 16

FIAT 500X 17

FIAT 500X 18

FIAT 500X 19

FIAT 500X 20

FIAT 500X 21

FIAT 500X 22

FIAT 500X 23

FIAT 500X 24

FIAT 500X 25

FIAT 500X 26

FIAT 500X 27

FIAT 500X 28

FIAT 500X 29

FIAT 500X 30

FIAT 500X 31

FIAT 500X 32

FIAT 500X 33

Modni revolucionar? Niti ne

Vendarle pa Fiatova ideja o »križanju« enega njihovih najbolj ikoničnih retro avtomobilov ni veljala ravno za pretirano inovativno. Podoben pristop so namreč že pred njimi uporabili pri bavarsko-angleškem Miniju s Countrymanom, pri katerem je šlo v osnovi za napihnjeno verzijo osnovnega Minija, kar pa se je kasneje izkazalo za zadetek v polno. Zato ne čudi, da so po podobni poti šli tudi v Torinu ter z izdatno pomočjo »sestrskega« Jeepa, ki je poskrbel za tehnično osnovo, ustvarili športno uporabno inkarnacijo novodobnega »Luigija«. Za razliko od enoprostorskega 500L jim je omenjena preobrazba precej bolj uspela, saj so pri 500X bolje zajeli duh izvirnika. Oziroma, po domače: športno uporabni 500X je enako fleten in cortkan kot njegov mali bratec ter je lahko ob izboru pravih barvnih kombinacij uporaben celo kot modni dodatek. Poglejte ga zgolj v tokratnem modrem odtenku (Blu Italia), ki mu neizmerno pristaja!

Ob tem se obenem povsem nehote prikrade v misel malce predrzna ideja, da bi lahko nekaj podobnega ustvarili tudi Volkswagnovci pri svojem zadnjem (sicer prodajno neuspešnem) modelu Beetle, zaradi česar bi lahko preživel vsaj še nekaj časa. Pa četudi le kot SUV.

Kakorkoli že, Fiatov predstavnik mestnih križancev, ki je luč sveta uzrl pred petimi leti, je v letošnjem letu doživel kozmetično osvežitev, ki pa je bila (povsem pričakovano) precej decentna. Fiatovcem je namreč 500X že na začetku precej dobro uspel, zaradi česar jim tokrat ni bilo potrebno kaj prida popravljati njegove zunanjosti, kjer so še najbolj vidne spremembe na odbijačih, maski ter »trasi« dnevnih LED žarometov.

Urbani križanec za mestno džunglo

Četudi je Fiatov »džip« nastal v skupnem sodelovanju z (verjetno) najbolj terensko usmerjenim avtomobilskim proizvajalcem na zemeljski obli, pa pri njem vseeno ne pričakujte kakšnih pretiranih terenskih ambicij. Sicer je na voljo tudi v malce bolj robustni zunanji opravi Cross, pri kateri gre – podobno kot pri Armanijevih športnih supergah – več ali manj le za šminko. Italijani ponujajo tudi opcijo 4×4 pogona, a jo boste žal zaman iskali na slovenskem ceniku.

Pa saj Fiatov križanec v osnovi ni bil ustvarjen, da bi se z njim igrali novodobnega Ameriga Vespuccija, zaradi česar so njegove najbolj resne pustolovščine omejene zgolj na kakšno plezanje čez mestne pločnike ter sprehod po urejenem makadamskem cestišču. Za kaj resnejšega pri Fiatu ponujajo (še dovolj kleno) Pando ter terensko dovolj navdahnjeni Fullback.

Pri urbanih avanturah bi znal povsem zadoščati že novi litrski turbobencinski trivaljnik FireFly, ki sicer predstavlja začetek motorne ponudbe na našem trgu. Značilen zvok trivaljnega mlinčka je sicer vseskozi prisoten, a ni nikdar moteč ter po neki čudni logiki kar nekako pristoji njegovemu karakterju, ki sicer izhaja iz male mestne petstotice. Saj veste, k pojavi modela 500 že kar samo od sebe spada motorno »prdenje« kakšnega trivaljnika ali celo dvovaljnika. Čeprav je bencinski agregat z navorom dodobra obdarjen že pod 2 vrtljajnima tisočakoma (190 Nm pri 1.750 vrtl./min), pa se v praksi daleč najbolje počuti nad to vrednostjo, ko navduši z zadovoljivo prožnostjo in odzivnostjo. Malce manj veselja ponuja ročni menjalnik z dokaj dolgo preračunano prvo prestavo, ki se zna ob bolj dinamičnih manevrih izkazati tudi za nekoliko nenatančnega. Škoda, ker nima Fiat v ponudbi pri tem agregatu tudi opcije avtomatskega menjalnika, ki bi precej bolj pristajal naravi ležernega mestnega križanca.

Obenem se zna novi trivaljnik, ki sicer nadomešča dosedanjo motorizacijo 1.4 MultiAir, med priganjanjem izkazati tudi za precej žejnega, pri čemer ne smete biti preveč presenečeni, če vas bo podatek na grafično posodobljenem potovalnem računalniku presenetil s številko 8 ali celo več. A tega smo pri malih prisilno polnjenih bencinskih agregatih načeloma že tako vajeni. In komur gre to preveč v nos, ima na voljo še vedno dizelske opcije, čeprav se jih drugi proizvajalci že otepajo (npr. Suzuki, ipd.). Ali pa naj povsem enostavno uživa v ležernejši vožnji, pa četudi bi kombinacija malce bolj togo nastavljenega podvozja ter ravno še dovolj solidno komunikativnega volanskega mehanizma, ki je svetlobna leta boljši od tistega v enoprostorskem 500L, dopuščala bolj dinamično vožnjo. Vseeno velja opozorilo, da omenjene telovadbe ne izvajate na kakšnih slabših cestiščih, saj podvozje le stežka prebavi kombinacije kratkih neravnin, kar še kako občuti živa vsebina v avtomobilu – posebej tista na zadnjih sedežih.

Družinsko (še) dovolj uporaben

Fiatov šminker se ne izkaže le med ekshibicionističnim razkazovanjem ter paradiranjem pred popularnimi lokali in modnimi butiki, temveč je lahko dovolj prepričljiv tudi kot družinsko vozilo. A le, če ta ni pretirano namnožena (beri: najbolje tričlanska) ter nima prevelikih športno-rekreativnih ambicij. Prtljažnik s 350 litri res ne zmore čudežev, a kaj več ne boste našli niti pri bližnji konkurenci (CX-3, Vitara). Povsem dovolj za nakupovalne vrečke iz bližnjega trgovskega centra!

Za razliko od enoprostorske žlahte se lahko 500X pohvali z opazno bolj imenitnim okoljem, ki je po kozmetični prenovi še dodatno ozaljšano (drugačni merilniki, sodobnejša infozabavna enota ter izdatnejši nabor varnostnih pripomočkov). Hkrati ponuja posamezne oblikovne detajle, ki delujejo sila simpatično (napisi »500«, retro gumbi na sredini armaturne plošče, ogromne vratne kljuke), in kakršnih ne boste nikdar našli pri tehnicističnih Germanih. To je pač draž italijanskih avtomobilov (če seveda povsem odmislim na Multiplo), ki znajo navdušiti že z malenkostmi! Med tovrstne podrobnosti bi vseeno lahko uvrstili za odtenek bolj imenitno plastiko na spodnjem delu armaturne plošče, da bi delovala manj ceneno. Da o izjemno neudobnih zadnjih sedežih, ki niti slučajno niso šli skozi roke strokovnjakov neodvisnega združenja za zdravje hrbtenice, niti ne govorim!

Modni dodatek

Ko so pred petimi leti pri Fiatu vstopili v (trenutno) najbolj moden avtomobilski razred športno uporabnih križancev, so bili pri tem izjemno dosledni ter ustvarili enega bolj trendovskih predstavnikov. Pri tem so imeli kar težko delo, saj se v osnovi ne ponašajo z nič kaj premijskim leskom njihovega emblema, ki velikokrat – roko na srce – že sam od sebe pripomore pri prodaji takšnih in drugačnih modnih proizvodov, tudi v avtomobilskem svetu. Spomnite se zgolj na Range Roverjev Evoque, Minijevega Countrymana ter nenazadnje tudi na kakšne (sicer malce bolj oblikovno vprašljive) BMW-je športno uporabne stvaritve (X4, X6).

Kakorkoli že, Fiatu je vsekakor uspelo narediti dovolj seksi križanca, s katerim boste dovolj opazni tudi znotraj najbolj imenitnih mestnih središč. Pa pri tem nimam v mislih zgolj nežnejšega spola, da ne bo pomote! Komur se vseeno zdi Fiatov 500X nekoliko  preveč poženščen, lahko najde znotraj koncerna rešitev v obliki tehnično sorodnega, a precej bolj mačističnega Jeepa Renegade.  Za vse okuse torej!

Tekst in foto: Urban Acman.