Nova električna definicija
Pri Mercedes-Benzu so se električne mobilnosti lotili precej samosvoje. Modeli z oznako EQ so resda ponujali obilico tehnološke dovršenosti, a so enostavno delovali preveč ločeno od jedra znamke. Manjkal je tisti občutek, da gre za pravi Mercedes – in ne za njegov vzporedni eksperiment. Zatorej ne čudi, da odziv kupcev ni bil ravno evforičen. Spomnite se zgolj na ambiciozno zasnovan električni G, ki ga boste na cesti uzrli redkeje kot simpatizerje najmanjše parlamentarne stranke v cepilnem centru.
Zato so pri najstarejšem avtomobilskem proizvajalcu v vsej nam znani galaksiji dodobra preoblikovali strategijo in začeli opuščati EQ kot vzporedno električno vejo. Novi električno gnani CLA, ki je prišel na ceste v lanskem letu, tako ne deluje več kot kompromis, ampak kot del nove realnosti.
K omenjeni strategiji spada tudi tehnični zasuk, saj novi CLA stoji na platformi MMA (ne, to ni kratica za mešane borilne veščine), ki naj bi dokončno zabrisala mejo med klasičnimi in električnimi pogoni. In kaj to pomeni v praksi? Eno oblikovalsko izhodišče za vse vrste pogonov, kar je pri Mercedesu relativna novost.
Novi CLA, ki se oblikovno naslanja na predhodnika, je postal malenkost daljši (3,5 cm) ter še bolj aerodinamičen (Cw 0,22), zaradi česar je videti, kot bi ga pozabili v vetrovniku. Njegova silhueta pa je tako čista, da bi lahko oznako CLA v avtomobilskem slovarju uporabili kot definicijo kupe-limuzine. Zanimiv detajl: osvetljena sprednja maska, kjer se blešči kar 142 (verjamem na besedo inženirjem iz Sindelfingna) Mercedesovih zvezd, v temi ustvari precej dramatičen nastop.
Kitajski pritisk, nemški odgovor
Verjetno si marsikdo še pred nekaj leti ni niti predstavljal, da bi moral premijski Mercedes loviti korak s Kitajci. To se je slišalo vsaj tako neverjetno, kot če bi postal Brazilec olimpijski prvak v smučanju!
A se je v zadnjih letih marsikaj postavilo na glavo. Ameriška Tesla in kitajski proizvajalci so medtem postali ene svetlejših zvezd novodobne električne mobilnosti, nekdaj samozavestni evropski proizvajalci pa so se znašli v vlogi, ki jim ni ravno pisana na kožo – tistih, ki lovijo. Med njimi tudi Mercedes.
Pri novem CLA pa se zdi, da so se Nemci končno predramili ter ponudili kupcem izdelek, ki ne deluje več kot skoraj dokončan projekt. Različica z oznako 250+ predstavlja nekakšno zlato sredino ponudbe, kjer se teorija o učinkoviti električni mobilnosti prvič resno sreča s prakso.
Omenjena verzija premore elektromotor na zadnji osi, ki razvije dovolj zdravih 272 »konjev« (335 Nm), kar zadošča, da CLA do stotice pospeši v pičlih 6,7 sekunde. Zadnji pogon, ki zna biti na trenutke tudi malenkost pobalinsko igriv, pa bo razveselil vse, ki še vedno prisegajo na klasično Mercedesovo filozofijo.
A pravo bistvo se tokrat skriva drugje. Pri učinkovitosti. Pri porabi. 800-voltna arhitektura namreč omogoča izjemno hitro polnjenje (do 320 kW), zaradi česar se bodo postanki na počivališčih končno začeli meriti v minutah in ne več v epizodah Netflixovih serij. V praksi se izkaže tudi z zelo enakomerno krivuljo polnjenja vse do dobrih 80 odstotkov, ko baterija kemične sestave NMC z uporabno kapaciteto 85 kWh še vedno sprejema elektrone z močjo okoli 100 kW.
Precej zanimivo tehnično rešitev so Mercedesovci pripravili tudi pri menjalniku, ki se ponaša z dvema prestavama. Prva skrbi za hipne pospeške in učinkovitost v mestnem vrvežu, medtem ko druga prevzame delo pri višjih hitrostih ter optimizira porabo in doseg.
In v praksi? Navkljub kar nekaj spodobno dinamičnim avtocestnim kilometrom se je poraba na koncu ustavila pri izjemno ugodnih 15,2 kWh/100 km (na relacijskih poteh celo 13,6 kWh/100km), končni doseg pa je brez težav presegal realnih 550 kilometrov. Odlično! Zdaj lahko priznam: ko sem na samem začetku sedel v avto s 70-odstotno napolnjenostjo baterije, prikaz na 14-palčnem digitalnem zaslonu pred voznikom pa je kazal dobrih 400 kilometrov dosega, se mi je utrnila mala solzica.
Imperij vrača udarec
Novi CLA tudi med vožnjo precej jasno nakaže, da želi znamka iz Stuttgarta stvari ponovno postaviti na svoje mesto. Enostavno imaš občutek, da so se pri Mercedesu dodobra potrudili pri njegovem razvoju, kot bi želeli pokazati, da Nemci še znajo izdelovati dobre avtomobile. Če jim že pri energetskem prehodu ter zunanji politiki v zadnjem času ne gre bleščeče.
Kakorkoli že, novi CLA v vožnji pokaže precej več talenta kot velika večina primerljive konkurence (nenazadnje mednje lahko štejemo tudi Teslo 3), saj se ponaša z izjemno uravnoteženim podvozjem, ki odlično požira neravnine. Vse skupaj nadgrajujeta odličen volanski mehanizem (beri: ravno prav uravnotežen) ter precej lahkoten občutek v vožnji, kjer šele bolj odločna vožnja v ovinkih razkrije, da ne gre za avtomobil peresno lahke kategorije.
Za razliko od kitajskih generikov, ki v notranjosti vsi po vrsti ponujajo precej podobno »laboratorijsko« izkušnjo s prilepljenim prevelikim zaslonom, znajo pri Mercedesu še vedno pokazati več občutka za ambient in detajle. Vse skupaj deluje precej bolj urejeno in pregledno (tudi pri menijih multimedije), le o končni obdelavi bi se lahko še malo pogovarjali. V primerjavi s kakšnim podobno dragim, a občutno večjim in bolj opremljenim kitajskim tekmecem (denimo Zeekr), namreč znajo biti materiali za odtenek manj prestižni, z več trde plastike in tu in tam tudi kakšnim škripanjem, ki ga pri tej ceni ne bi smel slišati.
Kritiko si obenem zaslužijo še »nesrečni« drsniki na volanu, vklop gretja zadnjega stekla, ki je skrit v menijih, ter ne prav radodarno odmerjen prostor na zadnji klopi. Se pa CLA odkupi z zelo dobro delujočimi varnostno-asistenčnimi sistemi, vrhunsko grafiko multimedije, ki teče na hišnem operacijskem sistemu MB.OS, ter odlično zvočno kuliso sistema Burmester.
Nova zgodba
Novi CLA dokazuje, da se je pri znamki, ki je bila od nekdaj sinonim odličnosti in prestiža, zgodila svojevrstna ponastavitev. Avtomobilski model, pri katerem so pri znamki s trikrako zvezdo končno doumeli, da postaja elektrika glavni igralec na odru avtomobilskega teatra. Pa če nam je to všeč ali ne.
Vsekakor pa novi CLA, ki sicer ni zgolj cenejša alternativa razredu C, temveč svojevrsten vstopni model v Mercedesov premijski svet, ostaja precej dovršen izdelek. Ki pa ima po stari nemški navadi tudi precej zasoljeno ceno – v tokratnem primeru krepko čez 70 tisočakov. In ravno tu se skriva njegova največja ranljivost. Premijsko ime za zdaj še vedno opravičuje visoko ceno, čeprav se na obzorju že kažejo čedalje bolj agresivni (predvsem kitajski) tekmeci, ki bi lahko hitro premešali razmerja moči.
A zaenkrat pri Mercedesu še ni razloga za paniko – zvezda na nosu še sveti dovolj samozavestno. Pa ne zgolj tista na maski avtomobila.
Tekst in foto: Urban Acman.
Mnenja uporabnikov
7 komentarjev za "Novi tokovi"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
MMA = varjenje z oplaščeno elektrodo 😉
73T EUR za škipajočo plastiko, del iz recikliranega papirja? Kam gre na svet…
ti škripa? al kako to veš?
Čisto osnovni za 38500 z odbito subvencijo sploh ne izgleda grozno slab deal. Tudi opremljen izgleda zadovoljivo in ne samo “že od” trik, ki ga v resnici ne moreš kupit.
Predvidevam, da bi se dalo to ceno precej oklestiti z odkljukavanjem raznoraznega multimedijskega in audio sra..a.
Torej, mercedes, koncna ocena samo 0,3 tocke boljsi od Jaecoo kitajca testiranega nekaj dni nazaj?
Pričakuješ, da se bo Mercedes zamislil nad sabo ali da novinarji dajo višjo oceno, ker pač Mercedes ne zmore bolje?