Mešanica impresivnosti in frustracije
Po naravi sem precej “firbčen”, predvsem pa zagret za novo tehnologijo. Naj bo to pripomoček pri vožnji ali pa sam pogon. Če so elektro vozila kljub vsemu napredku še nekoliko oddaljena, predvsem zaradi baterij, pa je hibridna tehnologija že globoko zasidrana v proizvodnji. HYbrid4 tako ni nič novega, že pred časom je Urška preverila kako se znajde 508 RXH. Kdor še ne pozna te PSA-jeve tehnologije – HYbrid4 Graphic Novel.
Običajno iščem pri avtih tudi pomanjkljivosti, kje še šepajo, tokrat je bila zgodba malo drugačna. Poleg vse impresivne tehnologije, je tu cel kup frustracij, ki te spremljajo ob vožnji, čeprav se jih sčasoma nekoliko navadiš. Vse se je začelo, ko sem prvič pritisnil gumb Start.
Pravzaprav, trenutek zatem. Kljub temu, da se je prižgal sredinski ekran in zasvetile lučke na glavnem, je bilo vse tiho. Dela? Ne, prestavljanje v vzratno in pritisk na stopalko plina nista premaknila avtomobila. Drugi pritisk na gumb pa je pripeljal pred moje oči še dodaten zaslonček in končno sem se osramočeno rdeč v obraz odpeljal izpred avtohiše. Še avta ne znam zagnati! Pa to ni bilo zadnjič in te uganke mi tudi do konca testa ni uspelo rešiti. Včasih je dovolj en pritisk na gumb, spet drugič dva. A dokler se ne pripelje še tretji zaslon, ne greš nikamor.
Brezstično
Ker sem se toliko časa ubadal s prvim speljevanjem, sem hotel telefon spariti z avtom kar med postanki na rdeči luči, ki pa jih, kot zakleto, ni bilo. Na parkirišču sem mimogrede usposobil povezavo, česar smo bolj ali manj navajeni iz vseh modernih vozil. A prvi klic mi je zazvonil na telefonu (pa tudi vsi naslednji). “Ustavimo se na primernem mestu,” se spomnim lekcije iz avto šole in že vlečem telefon iz žepa. Po telefoniranju pa … kam z njim? Prostorčkov za odlaganje nima ravno na pretek. Manjša sredinska konzola, ki se nerodno odpira, pa še to samo z voznikove strani, je edino mesto, kamor sem uspel odložiti telefon. Predal v vratih je enostavno prevelik.
Kam pa s ključem? Odklepanje in zaklepanje vrat deluje odlično, prtljažnik se odpre s simpatično skritim gumbom v 0 (508), tako da lahko ključ ves čas ostane nekje spravljen. Tudi v žepu, prav nič ne moti. Sedeži so udobni in prostorni, z dovolj nastavitvami za vse mogoče želje. Tudi zadaj, kljub večjemu vozniku, ostaja dovolj udobja za daljše vožnje in mirne duše lahko rečem: “premium”. Še posebej zaradi dvo-točkovne klime v zadnjem delu potniškega prostora.
Je pa res, da z voznikove perspektive ni vse tako krasno. Človek se hitro izgubi v naboru vseh teh gumbov. Če so nekateri zapleteno postavljeni, drugi celo skriti v predalčku, so spet tretji na neverjetno dostopni poziciji – kot naprimer gumb SOS. Opravičujem se zastopniku, a po nesreči sem nekajkrat pritisnil nanj.
Fantastično
Ko pa pustim za sabo vse te probleme in jih malo pozabim, je avto odličen. Močan naliv na avtocesti Kranj – Ljubljana je poskrbel za manjši aquaplaning in samodejno izključitev tempomata. Nič lažjega, le preklop v 4WD in vse je bilo le še preteklost. Sneg? Juhej. HYbrid4 ima odgovor na vse cestne podlage.
Sicer se v ZEV* načinu od doma odpelješ bolj redko, gretje in mrzel motor prisilita izklop elektrike in vklop dizelskega agregata, se pa zato lahko domov toliko bolj tiho priplaziš. Pardon, pripelješ. Vožnja po mestu je ob dodatnem start&stop načinu še cenejša, kljub temu, da sem se običajno večino poti prevozil kar na elektriko.
Za tiste zahtevnejše je na voljo še način Sport, ki omogoča bolj dinamično vožnjo. Sicer poraba poskoči kar visoko, a skupaj z elektro motorjem dobimo vprego 200-tih konjičev. Je pa res, da taka limuzina ni namenjena prav hitri vožnji po zaprtih ovinkih, pa tudi volan ne vrača dovolj hitro informacij o podlagi.
Robotiziran menjalnik (ESG) solidno opravlja svojo nalogo, še posebej zaradi skrite pomoči elektro motorja, ki prikrije njegovo počasnost. Vse dokler ne pridemo do hitrosti na 120 km/h, kjer enostavno “odpove”. Prestavljanje v 5. in 6. prestavo občutijo vsi potniki z neprijetnim sunkovitim zibanjem. Je nekoliko manjša poraba res zadostno opravičilo ali bi bil boljši klasični avtomatik?
Žeja, žeja me muči …**
Neprestano omenjam porabo, a tudi med vožnjo so mi oči vedno begale proti računalniku. Kljub temu, da se mi je razlezel nasmešek na obrazu ob tisti ničli, ko sem se peljal na električni pogon, pa so občutki mešani. Povprečna poraba se je ustavila nekje pri 6,8 litra na 100 km. V preteklosti smo že peljali, sicer ne tako luksuznih, limuzin primerljive moči in precej manjše porabe. Na tem mestu priporočam še Petrov pogled na HYbrid4 spodaj.
Hibridni 508 je kljub vsem težavam soliden avtomobil. Varčnejši, ekološko (vsaj med vožnjo) prijaznejši in, če odmislimo slabosti robotiziranega menjalnika, tudi dovolj zmogljiv. Res je začetna cena nekoliko višja od primerljivega GT modela in da razliko pokrijemo šele v dobrih 100.000 kilometrih, a korak z napredkom in ekološko osveščenostjo tudi nekaj šteje, kajne?
Več o Peugeot 508 HYbrid pa na uradni strani.
Povezano: test Peugeot 508 GT 2.2 HDi 200
Tekst, foto: Pete
Drugo mnenje – Peter Humar:
Pri primerjavi med Peugeotovima modeloma 508 GT in 508 Hybrid4, mi ni bilo treba pretirano razbijati glave, saj sem imel že od vsega začetka izbranega favorita, ki se mi je skozi preizkus le še potrdil. Brez kančka dvoma bi med obema izbral različico GT, saj je le ta preprosto bližje vsem mojim predstavam o avtomobilu.
Tako lahko v GT-ju na obljubljenih dvesto “konj” vedno računaš, ne le do hitrosti 130 km/h kot pri Hybrid4, kjer nad to hitrostno mejo na pomoč elektromotorja, vgrajenega na zadnji osi, ne gre več računati.Potem je tu menjalnik, ki sicer tudi pri GT-ju ni popoln, a je po kultiviranosti delovanja še vedno svetlobna leta pred kombinacijo robotiziranosti menjalnika in hibridnosti pogona Hybrid4. Kapljo čez rob pa prelije skromnejši prtljažnik v hibridni različici, ki se, zaradi pod dno prtljažnika vgrajenega paketa akumulatorjev in
elektromotorja, kaže v zelo majhni višini osnovnega prtljažnika.
Ob upoštevanju teh nekaj (zame zelo pomembnih) zamer, je jasno, da Peugeot 508 Hybrid4 zahteva preprosto preveč odpustkov, v zameno za katere pa v primerjavi z različico GT uporabniku vrača “čez palec” zgolj okoli pol litra manjšo stokilometrsko porabo. Ko se enkrat pogovarjam o avtu za približno 35.000 evrskih tisočakov in porabi goriva v območju sedmih do osmih litrov plinskega olja na sto, je jasno, da je davek na moje živce preprosto prevelik za iztrženo prednost v podobi manjše porabe goriva. Navsezadnje je zame nakup avta čustveno naravnana odločitev in bo takšna tudi ostala. Že res, da določeno vlogo pri izbiri avta odigra tudi “požrešnost” njegovega pogonskega sklopa, a imajo pred tem prednost še nekatere druge, čustveno naravnane lastnosti.
* ZEV – Zero Emission Vehicle (na voljo načini Auto / Sport / 4WD in ZEV)
** Žeja – The Drinkers
Mnenja uporabnikov
Napiši prvo mnenje!
Za komentiranje moraš biti prijavljen