Prva ugotovitev je, da je Ford Tourneo Custom prevelik. Ta ugotovitev je še toliko bolj presenetljiva, če jo izrečem človek, ki ne skrivam svoje afinitete do podaljšanih limuzin, ki merijo v dolžino tudi preko pet metrov. A Tourneo Custom se mi ne zdi prevelik zaradi dolžine. Občutek zajetnosti vzbujata njegova višina in malo tudi širina.
Daleč naprej
Avto zaradi obeh, predvsem na parkirišču, a tudi med vožnjo po mestu, deluje ogromen. K temu dodamo še tovornjaško neoptimalen položaj za volanskim obročem ter posrednost samega volana in ni dvoma, da bo manj izkušenim voznikom vzbujal strah in spoštovanje. Sam se vsega tega nisem ustrašil. Nasprotno. Skoraj malo navdušen sem bil nad izredno preglednostjo dogajanja pred avtom. Iz poudarjeno visokega položaja za volanskim obročem je namreč moj pogled segel nad večino drugih avtov daleč naprej. Nekaj česar v limuzini nisem vajen. V zameno za dobro preglednost na »odprtih« cestah pa širina in skoraj trimetrska medosna razdalja pokažeta zobe v mestu. Tam ga je treba voziti po avtobusarsko okoli vogalov ter upoštevati še slabo preglednost tik ob avtu.
60 km/h v šesti
Testni primerek je motoriziral dvolitrski EcoBlue dizel s 96 kilovati nazivne moči in 385 Nm največjega navora. S prednjim parom koles je bil povezan preko klasičnega samodejnega šeststopenjskega menjalnika, ki prepriča z udobjem pretikanja, vklopljenostjo vedno prave prestave in dobrim zanašanjem na motorni navor. Ob približno dveh tonah lastne mase je jasno, da tako motoriziran Tourneo Custom ni najbolj poskočen, z nalaganjem potnikov vanj pa postane vse skupaj samo še bolj upočasnjeno. Za vse skeptike je tu še 170-»konjska« izvedba enakega motorja, a sam vseeno ocenjujem, da ga tudi 130 KM in 385 Nm dovolj suvereno motorizira. Pri menjalniku se mi zdi omembe vredna še tako kratka prestava diferenciala, da se zmore Tourneo Custom 2.0 EcoBlue 96 kW voziti v najvišji šesti prestavi menjalnika pri hitrosti vsega 60 km/h.
Značilen Ford?
Ford nas poskuša v svojih opisih prepričati, da je Tourneo Custom na cesti značilen Ford ter zato med sebi podobnimi prepriča z najboljšo kombinacijo vozne dinamike in pripravnosti za sproščeno goltanje tisoče in tisoče kilometrov. Resnica je, vsaj v mojih očeh, takšna, da veliki Ford ne zmore skriti svoje dostavniško-avtobusne narave. Pri tem se mi zdi, da se dejansko najdejo tekmeci, ki prepričajo s še nekaj boljšimi voznimi lastnostmi in boljšim udobjem v vožnji, čeprav je treba priznati, da ta tudi v velikem Tourneu »štima«.
Ne preseneča
Notranja prostornost Customa je nekaj, kar, upoštevajoč konkretne zunanje mere, ne preseneča. V testni primerek je Ford namestil skupno osem sedežev, ki, tako Ford, omogočajo izjemno prilagodljivost notranje ureditve. Slednje gre predvsem na račun šesterice ločenih in dostojno velikih sedežev v drugi in tretji vrsti, a imajo ti vseeno svoje omejitve.
Cvetke
Že res, da je možno srednjo vrsto nameščati v smeri vožnje ali proti njej, a mora posameznik, ki se bo lotil tega podviga, računati na konkretno telovadbo. Posamični sedež tehta konkretnih 37 kilogramov. Za njihovo obračanje jih je treba obvezno odkleniti iz sidrišč in (poleg obračanja v ali proti smeri vožnje) tudi fizično premestiti znotraj kabine. Sprva tega nisem vedel in sem poskušal s pragmatičnostjo in kmečko pametjo samo obrniti posamezen sedež. No, ko sem končno obupal nad sabo in vzel v roke navodila za uporabo, sem tam zasledil genialnost obvezne medsebojne menjave zunanjih sedežev v primeru želje po menjavi smeri orientacije le teh.
Natančneje to pomeni, da moramo skrajna sedeža, ko sta recimo obrnjena v smeri vožnje, med sabo zamenjati, ko ju obračamo v nasprotni smeri vožnje. S tem izjemnost Fordove rešitve še ni izčrpana. Skupaj z vrsto sedežev se mora zasukati tudi dvodelno talno oblogo, saj se zareze na njej poklopijo z nogami sedežev. Omejitev je še, da sedežev ni možno niti približno tako poljubno premikati vzdolžno v kabini kot recimo pri Volkswagnovemu Transporterju oziroma Multivanu. Volkswagen sistem vpetja sedežev v vzdolžna vodila v tleh naredi izkušnjo premeščanja sedežev naprej-nazaj bistveno bolj uporabniku prijazno. Dodatno mora biti v Tourneu srednji sedež obvezno obrnjen v isto smer, kot sta obrnjena levi in desni sedež ob njem.
Pred časom …
… sem imel priložnost preizkusiti »manjša« družinska dostavnika. Fordov Grand Tourneo Connect in Peugeotov Rifter L2. Od obeh sem se ločil z občutkom, da sta sila primerna za vlogo večnamenskega družinskega avta s potencialom udobnega prevoza do skupno sedem ljudi. Medtem ko na zunaj pojavi in mere obeh delujejo bistveno manj zastrašujoče kot pri Customu, je v kabini še vedno presenetljivo veliko prostora. In prav to je področje, kjer se mi zdi, da je Tournea Custom celo preveč.
Pod črto lahko vsem, ki iščete naslednji delovni konj za opravljanje poslovne storitve prevoza potnikov, Ford Tourneo Custom 2.0 TDCi 96 kW sicer priporočim, a bi sam vseeno raje posegel po Volkswagnovemu Multivanu. Glavna argumenta za to sta dva, prvič, da se za moj okus pelje lepše kot Custom, in drugič, da ima nameščen bistveno bolj uporabniku prijazen sistem rokovanja s sedeži v drugi in tretji vrsti.
Za vlogo družinskega prevoznega sredstva pa se mi zdi Tourneo Custom preprosto prevelik, zato bi si na tem mestu v Fordovem salonu ogledoval Grand Tourneo Connect ali kakšen drug, njemu podoben »mali« večnamenski dostavnik. Ocenjujem, da ta in njemu podobni z notranjimi litri in centimetri zmorejo pokriti potrebe po prostoru tudi velikih družin, istočasno pa so bistveno prijaznejši do družinskega proračuna (ugodnejši nakup, cenejša registracija in zavarovanje. Med vsakodnevno uporabo bi morali biti tudi več deset odstotkov varčnejši z gorivom. Se pa, jasno, zgodba spremeni v primeru osemčlanske družine …
Besedilo in fotografije: Peter Humar.
Mnenja uporabnikov
4 komentarjev za "Preveč"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Mi je kar smešno, kako velik je ta kombi zdaj nastal po opisih. Jaz imam izkušnje s tovornim tranzitom in se pelje za kombi fenomenalno, tako da to je sigurno samo še boljše.
Prvo serijo letnik 2015 sem vozil na Vranskem na Ford dnevih in je res veliki pa še vsaj tisiti model se je kar dobro zibal na neravni cesti in pri obračanju na parkirišču z parimi luknjami v pesku in asfaltu, drugač je imel pa ta močen motor notri. Je dolg visok in širok, da imaš kar delo z njim. Pa sem vozil Maxi Ducato prej na dostavi in doma je bil Boxer 2001, 2.8HDi H1L2 potniški in kasneje Novi model 2008 2.2 TDCI Jumper H2L2, potniški s pozameznimi sedeži in klimo na stropu po celi dolžini.
Za ta denar dobiš res veliko pleha…
to je pa res ropotarnica