Nad novimi znamkami, ki prihajajo na evropski trg, še vedno marsikdo dviguje obrvi. Vzpon kitajskih znamk se je tekom zadnjih let izkazal bistveno številčnejši od pričakovanj, saj si večina tamkajšnjih proizvajalcev trudi dokazati, da imajo s prodajo na stari celini dolgoročne načrte. Izjema ni niti Leapmotor, ki na evropskem trgu nastopa v navezi s Stellantisom. Z modelom C10 pa želijo prikazati, da lahko kljub zmerni ceni pokažejo kar nekaj adutov.
Kombinacija uglajenosti in dinamike po okusu evropskih kupcev
Prvi stik s C10 ne prinaša posebnih presenečenj na račun raznih kičastih okraskov, ki smo jih vajeni pri nekaterih modelih kitajskih, pa tudi drugih znamk – verjetno logična posledica dejstva, da je njegov razvoj potekal z mislijo na zahodna tržišča. Na prvi pogled deluje precej zadržano, a vseeno ne dolgočasno. Oblikovalci so očitno želeli ustvariti vtis sodobnega (a ne preveč izstopajočega) družinskega križanca po vzoru tovrstnih modelov premijskih evropskih znamk. To jim je uspelo brez pretiravanja in v skladu z načelom “manj je več” namesto “več je več”, ki ga prav tako občasno srečamo na trgu. No ja, vsaj glede prisotnosti fizičnih gumbov bi jim morda prav prišel kakšen dodaten element.
Oblikovna zasnova ni izstopajoča, a vseeno zagotovi dovolj prepoznavnosti s svojimi oblinami ob dodatnem poudarku svetlobnega podpisa, ki ga tvori kombinacija sprednjih dnevnih in zasenčenih luči ter zadnjih luči, ki jih preko celotne širine povezuje svetlobni trak. Zasnovan je na osnovi aktualne tehnološko napredne arhitekture LEAP 3.0 z baterijami, vgrajenimi neposredno v šasijo, kar ob prihranku mase zagotavlja večjo torzijsko trdnost in kar največji izkoristek prostora v kabini glede na zunanje mere.
Digitalno in pika
Pri Leapmotorju so pričakovano tudi z zasnovo kabine sledili enaki filozofiji kot pri zunanjosti. Glede na visoko stopnjo digitalizacije in omejeno prisotnost fizičnih gumbov se mi zdi, da so tukaj malenkost zgubili orientacijo proti zahodnim trgom, saj je znano, da ima večina evropskih kupcev še naprej raje možnost upravljanja najpogosteje uporabljenih funkcij avtomobila preko fizičnih stikal ali tipk.
Podajanju informacij in upravljanju vseh funkcij je namenjena kombinacija zaslonov digitalne instrumentne plošče in sredinsko nameščenega zaslona na dotik. Manjši zaslon pred voznikom na pregleden in preprost način poskrbi za prikaz vseh pomembnih podatkov o vožnji, medtem ko struktura izbirnikov na osrednjem zaslonu ni najbolj uporabniku prijazna. Škoda, da ob dobri odzivnosti uporabniškega vmesnika (ta precej spominja na sistem tablice ali mobilnega telefona) in zaslona na dotik, niso poskrbeli še za učinkovitejšo strukturo izbirnikov. Sam vmesnik sicer ni preveč zapleten in ga hitro osvojiš, a je potrebno za večino nastavitev zamenjati dva ali več nivojev, kar med vožnjo po nepotrebnem odvrača voznikovo pozornost z dogajanja na cesti. Za priklic določenih funkcij lahko sicer uporabimo ikone bližnjic na dnu zaslona, ki pa so, v primerjavi z njegovo velikostjo, nesorazmerno drobne.
Prvič po dolgem času se mi je zgodilo, da nikakor nisem uspel intuitivno ugotoviti načina vklopa prilagodljivega regulatorja hitrosti in je bila potrebna pomoč navodil, ki so sicer podrobno in razumljivo napisana. Vklop in izklop poteka s premikom obvolanske ročice menjalnika oziroma ročice za izbiro smeri vožnje. Ta med vožnjo spremeni svojo funkcijo, hitrost in razdaljo po vklopu pa nastavljamo z enim od dveh vrtečih stikal na volanu – glede na izbrano funkcionalnost volanski gumbi služijo še nastavljanju stranskih vzvratnih ogledal, jakosti zvoka in še določenih drugih funkcij.
Še nekoliko bolj zapleten je preklop med različnimi načini vožnje za dostop do vožnje z enim pedalom – tega ni možno narediti med vožnjo, saj je potrebno ustaviti in preklopiti v parkirni način in šele potem sistem dovoli vklop ali izklop te funkcionalnosti in zamenjavo voznega načina. Ti so sicer štirje, od tega trije prednastavljeni, četrtega pa si lahko prilagodimo po svojih potrebah in željah, ko je govora o nastavitvah odzivnosti volanskega mehanizma, pedala za plin in stopnje rekuperacije.
Kljub občutni nadgradnji (na bolje) uporabniškega vmesnika v primerjavi s tistim v njihovem vstopnem modelu T03, tudi tukaj sistem ne omogoča neposredne povezave mobilnega telefona za uporabo Android Auto ali Apple CarPlay, temveč je ta omogočena preko vmesnika Carlink, ki v tem primeru zasede enega od dveh sprednjih USB priključkov. Nad delovanjem večine asistenčnih sistemov nimam prevelikih pripomb, upam le, da bodo s prihajajočimi posodobitvami dodatno izpilili delovanje prilagodljivega regulatorja hitrosti, ki trenutno z občasnimi sunkovitimi reakcijami še ni najbolje usklajen s konfiguracijo naših cest – a vseeno ostaja dovolj uporaben v večini scenarijev vožnje.
Toplo in hladno
Kabina ob dobrem prostorskem izkoristku ponuja dovolj udobja spredaj in zadaj, kjer niti višjeraslim ne zmanjka prostora za noge. Voznikov in sovoznikov sedež že v osnovi ponujata možnost ogrevanja in prezračevanja, nekaj dodatnega uglaševanja pa bi prišlo prav nastavitvam ogrevanja in klimatske naprave, ki delujejo precej neenakomerno. Sedeži ponujajo dovolj udobja (lahko bi jim sicer namenili še možnost nastavitve ledvene opore) tudi na daljših poteh, sprednja sedeža pa se lahko spremenita tudi v zasilno ležišče ter ob možnosti ogrevanja ali hlajenja v času mirovanja vozila omogočita udoben počitek. Notranjost je sicer zasnovana minimalistično, s poudarkom na udobju in prijetnem ambientu, dober vtis pa pustijo tudi uporabljeni materiali in natančnost izdelave.
Precejšnja rast porabe pri višjih hitrostih
Ne glede na to, da so testne vožnje potekale v obdobju zimskih temperatur in približno četrtinskem deležu porabljene energije za ogrevanje, se je poraba pri vožnji po mestu in regionalnih cestah gibala med 14 in 17 kWh na sto kilometrov. Manj ugodno porabo sem beležil pri avtocestnih hitrostih – pot na obalo in nazaj v dolžini 250 kilometrov je zahtevala povprečnih 22 kWh/100 km in baterijo spraznila za dobrih 80 odstotkov. Polnjenje je potekalo skladno s specifikacijami in ob ogreti bateriji hitro po priklopu na polnilnico z enosmernim tokom doseglo predvidenih 85 kW – med 13 in 85 odstotki napolnjenosti je polnjenje trajalo 38 minut ob povprečni moči 80.99 kW.
Brez potrebe po večjih kompromisih
Leapmotor z modelom C10 v svojem segmentu naslavlja vse, ki so pripravljeni vsaj delno izstopiti iz okvirjev uveljavljenih znamk, saj po dostopni ceni ponujajo družinsko uporaben in tehnološko precej napreden avtomobil. Nekaj neobičajnih rešitev, na katere se človek relativno enostavno privadi, ne pokvari celotnega vtisa. Verjamem pa, da bodo pri kitajski znamki redno skrbeli za posodobitve in nadgradnje na daljavo, kar bo dodatno izboljšalo uporabniško izkušnjo.
Besedilo in fotografije: Matjaž Zupančič.










































Mnenja uporabnikov
13 komentarjev za "Visoke evropske ambicije"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Prijatelj je vozil točno tega iz slik. V enem ovinku je avto sam od sebe začel pospeševati, brez inputa in radarskega tempomata.
C10 sem pošnofal v salonu. Nimam pojma kako se reč vozi in kako deluje digitalna infotainment scena brez fizičnih gumbov (predvidevam da nadvse moteče) . Sam zaslon deluje odziven. Kvaliteta izdelave deluje taka kot pri vseh avtih, torej nič posebej navzdol. Sta me pa takoj zmotili dve stvari: prtljažnik je predvsem za okras in pa sedeži iz polivinila, ki so hkrati obupno drseči in zoprno lepljivi. Na srečo hlajenje deluje, sem probal. Še vedno bi raje tkanino.
To bo veselica, ko bo tem kitajskim jajcem potekla garancija; uničeni družinski proračuni, ločitve, samomori…
To, da bi se nekdo zaradi okvarjenega avta ločil ali pa celo naredil samomor je pa že malo preveč senzacionalistično.
Med slike se vam je prikradel kitajski britanec 😉 , je v planu tudi test modela s podaljševalnikom dosega ?
Hvala za opozorilo, popravljeno.
Navedeni minusi so kar odbijajoči, osebno bi me take pomankljivosti kar precej motile. Pa da se razumemo, ne samo pri kitajcu.
Se strinjam, tudi meni bi se zdelo, da bi zaradi vseh teh motečih dejavnikov vožnja bila mnogo bolj stresna in nezadovoljujoča kot pri mojem 16 let starem Civicu.
Podpišem.