Pet metrov čiste perfekcije
Včasih se vprašam, kako za vraga Švedom uspe iz tako velikega kosa kovine ustvariti takšno oblikovalsko mojstrovino? Če sta prva produkta 11 milijard vredne investicije v najboljši meri sledila izvorni oblikovalski zgodovini znamke, jim je pri modelu V90 uspelo še dodatno povezati bogato zgodovino prostornih karavanov ter slediti tradiciji modela 1800 ES iz zgodnjih 70-tih let prejšnjega stoletja.
Običajno se v svojih testih izogibam opisovanju zunanjega videza ali stališču, da je določen avtomobil lep, a bo tokrat nekoliko drugače. To, da me je prevzel z dolgo, nekoliko usločeno streho in za karavanski Volvo netipično zaobljeno linijo, ni nobena skrivnost. Da si upam napisati, da gre za trenutno najlepši karavan na svetu, pa me je pravzaprav spodbudil odziv okolice. Prvič, ampak res prvič, so me ljudje ustavljali, buljili in vsak po vrsti odobravali avtomobil, brez da bi se prevažal v športno razgrajaški mrcini. Vsaj desetkrat so me na kratko ogovorili mimoidoči, možakar v kultnem rumenem 850 T-5R pa je najprej skoraj zapeljal s ceste, kasneje pa me je na trzinski obvoznici v kratki minuti kar zasul z vprašanji.
Volvo se nemški prevladi ni uprl s kopijo enega od njihovih paradnih konj, temveč je ustvaril samosvoj karavan. Saj ne, da bi v šestdesetletni tradiciji karavanov kaj preveč pogledovali k tekmecem, a v teh časih, kjer avtomobilski proizvajalci v želji za večjim zaslužkom pozabijo na svojo izvorno identiteto, zaradi katere so si pravzaprav pridobili lojalne kupce, je V90 prišel kot pravočasna osvežitev trg. Z udarcem Thorovega kladiva je pokazal na šibkosti segmenta, kjer so kupci sledili črednemu uniformiranju, generičnemu dizajnu, brez prave dodane vrednosti. In zato je Volvo v mojih očeh pridobil še nekaj dodatnih točk.
Zametki avtonomne vožnje
Volvo V90 si večino komponent deli s prvim modelom, ki je napovedal produktno ofenzivo znamke. S športno-terenskim XC90 imata poleg arhitekture SPA skupne še motorje, elektronsko zasnovo in delno avtonomne tehnologije. Tako kot falanga nemških tekmecev, so se tudi pri Volvu odločno podali v smer samovozeče revolucije. Zlobni jeziki bodo ob tem pripomnili, da je njihov razvoj avtonomne tehnologije nujen, enostavno zato, ker so švedski tekmeci dolgočasni v vožnji, a na njihovo žalost na podobno pot stopajo tudi Mercedes-Benz razreda E, BMW-jeva serija 5 in Audi A6.
Druga generacija sistema Pilot Assist deluje samodejno do hitrosti 130 km/h, v tem območju pa za samodejno vožnjo pred seboj ne potrebuje vozečega avtomobila. Na trenutke resnično je resnično impresiven, njegovo delovanje pa, vsaj zame, potrebuje še nekaj ključnih dodelav. Avtonomna vožnja je časovno omejena na nekaj deset sekund, takrat V90 po avtocesti vzdržuje smer in hitrost, po določenem času pa voznika opozori s piskom in čez nekaj trenutkov preprosto izključi sistem. Zaradi tega moraš pravzaprav nenehno držati volan, kar nekajkrat pa se mi je zazdelo, da bi moral v avtonomnem načinu V90 odreagirati hitreje in predvsem bolj uglajeno. Delovanje sistema na regionalni cesti je v veliki meri odvisno od vidnosti stranskih črt. Ker pri nas ureditev niti približno ni na zavidljivem nivoju, se sistem, kadar ne zazna obeh črt, enostavno izklopi.
Karavan je opremljen s skoraj neskončnim spiskom varnostnih pomagal. Med njimi bi izpostavil še sistem ”Run-Off Road”, ki ga na srečo nisem preizkusil v praksi, vendar naj bi v teoriji pri izletu vozila s ceste pravočasno zategnil varnostne pasove, element za zaščito hrbtenice, ki je nameščen med sedežem in okvirjem, pa ublaži udarec. V primeru čelnega trčenja se sprožijo varnostne blazine in zatič samodejno pritisne na zavoro.
Drug zanimiv sistem je ”City Safety”, ki te opozori, preden avtomobil samodejno zavira pred nevarnostjo. S pomočjo kamere in senzorjev je sposoben prepoznati vozila, pešce, kolesarje in večje živali.
Tempelj dobrega počutja
Vsak, ki je kadarkoli sedel spredaj ali zadaj v karavanu švedskega proizvajalca, ve, da je prostora v izobilju. Vsaka malenkost je skrbno premišljena in dodelana, kot celota pa je 
potniška kabina V90 kot poslušanje popolnih skladb … Abbe? Morda je za asociacijo na Abbo krivo ozvočenje Bowers&Wilkins, sam sem sicer večino časa poslušal klasiko, Griega in Vivaldija. Povem vam, izjemna dela skozi takšen zvočni sistem mejijo na ekstazo.
V enačbo je potrebno dodati še izredno udobno nastavljeno zračno vzmetenje – še sreča, da zna V90 sam slediti voznemu pasu in zavirati. Ob takšnem ugodju se ti hitro pričnejo zapirati oči.
Če mora biti voznik vedno zbran, pa to ni potrebno potnikom na zadnji klopi. Prostora na zadnji klopi je res veliko. Naj povem drugače: še nikjer nisem sedel zadaj in imel toliko prostora za kolena ob normalno nastavljenem voznikovem sedežu. Nekoliko drugače je v prtljažniku, ki je velik, a ne največji v razredu. 560 oziroma 1.526 litrov za skoraj pet metrov dolžine ni nič revolucionarnega, a to je cena, ki jo je potrebno plačati zaradi usločenega zadnjega stekla ter nizko ležeče strešne linije v službi oblikovanja.
Zasnova armaturne plošče in večopravilne enote sledi ostalim družinskim članom. Dodatki iz lesa, odzivna večopravilna enota in pozornost do detajlov dvigujejo izkušnjo na najvišji možen nivo. Položaj sedenja je nekoliko nižji, a k sreči zračno vzmetenje deluje s polno paro pri požiranju neravnin in lukenj. Volvo V90 je nedvomno bistveno bolj uglajen kot športen, karoserija se nagiba nekoliko bolj, kot sem pričakoval. Celotno vzmetenje je dobro uravnoteženo, situacijo pa nekoliko izboljšajo izbirni profili. A tudi v načinu Dynamic V90 enostavno ni športen – pod črto je skoraj dve toni težak Šved ustvarjen za daljše poti, kjer z mehkobo premaguje kilometre ter kot trezor duši zunanji hrupe iz zunanjosti.
Kamen spotike
Za konec sem pustil edino pripombo, ki pri meni in najbrž še komu sproža negodovanje. Naj si gre za osnovni motor D4 ali najmočnejšo hibridno pošast T8, prav vsi motorji so štirivaljniki. Audi, BMW in Mercedes-Benz za najbolj zahtevne kupce ponujajo bencinske in dizelske šestvaljnike, ki pravzaprav niso bistveno bolj potratni v smislu porabe goriva, a imajo prav prijetno zvočno kuliso ter ponujajo razmeroma veliko moči in navora. Volvo že od XC90 naprej sledi politiki vgrajevanja izključno štirivaljnikov, kar moram kljub lastnim zadržkom po drugi strani spoštovati in celo označiti za svojevrsten prodajni uspeh.
Če sem v testu XC90 izrazil dvom o primernosti štirivaljnika, ga na tem mestu, v testu V90, umikam. Potrebne so tri sekunde, da ti novi D5 s 173 kilovati moči in 480 njutnmetri navora odpihne kakršnokoli trohico dvoma. Podprt s sistemom PowerPulse ponuja enega boljših kompromisov glede zmogljivosti, odzivnosti, povprečne porabe in uglajenosti. V sodelovanju z 8-stopenjskim samodejnim menjalnikom, ki se po mojem mnenju edini do sedaj lahko postavi ob bok BMW-jevi 8-stopenjski avtomatiki, postane vožnja ne le užitek, temveč prava nagrada za voznika. Motor je potrebno bistveno manj priganjati ter je, v primerjavi s tistim, vgrajenim v XC90, bistveno tišji ter vsaj za odtenek bolj spada v karavan kot v športni terenec.
Kaj je PowerPulse in kako nam lahko pomaga?
Ko se vozimo pri nizki hitrosti in obratih, motor ne proizvaja veliko pritiska na izpušni sistem, turbo puhalo pa se vrti umirjeno in počasi. S preskokom v nižjo prestavo poskrbimo, da motor proizvede večji pritisk na izpušni sistem in poskrbi za hitrejše vrtenje turbine. Slednja je povezana s kompresorjem, ki pošlje več zraka v motor – rezultat je večja moč.
A vse to se ne zgodi v trenutku. Potrebno je nekaj časa, da se ustvari višji pritisk in pride do hitrejšega vrtenja turbine. Pritisk iz izpušnega sistema se upre v turbino in mora premagati rotacijsko vztrajnost turbinskega sistema, kot tudi upor kompresorja. To pomeni, da prihaja do daljšega odzivnega časa. Moderni avtomobili imajo bistveno manjšo turbo luknjo, kot jo je imel na primer Saab, tudi zaradi razvoja novih turbin, a pri nekaterih avtomobilih jo je še vedno moč čutiti.
Volvo je ob razkritju novega S90 predstavil rešitev, s katero želijo za vedno izničiti turbo luknjo. Za boljšo odzivnost dizelskega agregata že tako ali tako skrbi dvostopenjska turbina, za popolno delovanje pa motor nadgrajujejo z električnim kompresorjem, jeklenko in ventilom. Sistem so poimenovali PowerPulse.
Kompresor vsrka čisti zrak iz zračnega filtra in ga shrani v dvolitrsko jeklenko. Ko voznik pritisne na stopalko za plin, se ventil odpre in s pomočjo visokega pritiska iz jeklenke pošlje zrak v sistem. S tem se hitreje zavrti turbina in prihaja več zraka v motor, rezultat je takojšen impulz moči.
Sveta trojica
Volvo je s prihodom V90 dopolnil družino 90. Zadnji član predstavlja povezavo z zgodovino in nagovarja številne nekdanje lastnike švedskih karavanov. Tako kot pri S90, gre za avtomobil, ki si utira lastno pot, vmes pa do popolnosti razvaja potnike in hkrati nudi povečano uporabnost s spodobno velikim prtljažnim prostorom. Cenovno žal ni prav dostopen, a morda je tudi to del njegove privlačnosti.
Besedilo in fotografije: Gašper Pirman.
Mnenja uporabnikov
29 komentarjev za "Brezčasna skandinavska eleganca"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Dokler vsiljujejo 4-valjnike, ni šans. Ne gre se za moč, hitrost, ampak za karakter, ki ga šestvaljni zvok da avtomobilu, kar je v takem razredu nuja. Zelo škoda, da je volvo trmasto ukinil prejšnji pravi D5 motor, s petimi valji, ki je bil posebnost. Avto je zelo lep, zunanjost sploh, notranjost tako tako (izgled..pa mogoče še to v živo spremeni mnenje potem; materiali – izdelava so top)…avto je sigurno zelo dober, ampak mene osebno štirivaljni zvok v tem razredu resno moti in ga s svojim kešom ne bi kupoval.
Res smo si različni. Mene v tem razredu motijo npr. serijski sedeži v seriji 5, ki spominjajo bolj na napol oblazinjene sedeže na letališčih, kjer vsako minuto moliš, da se bo čim prej začel boarding….
Jaz recimo bi imel pa veliko raje v takem avtu hibrid v kombinaciji z štirivaljnim bencinarjem, kot pa katerikoli šestvaljni dizel in se mi tudi zdi da je prva kombinacija bolj prestižna kot pa ropot šestvaljnega diesla.
Volvo bo pa tako ali tako kmalu vrgel iz ponudbe vse diesle, kar se meni zdi tudi prav.
Kaj pa potem, ko bo na voljo, samo še elektrika (vsaj v večini avtomobilov)?
Takrat bomo vsi veseli : ). Vec navora, instant navor, instant prenos moci na kolesa, tisja voznja, cenejsa voznja, 0 emisij, moznost brezplacnega polnjenja itd.. Ce le resijo problem cene celic, trajanja polnjenja in ce vsaj za enkrat se povecajo kapaciteto baterije. Pri meni, da bi EV prisel upostev bi moral doseci vsaj 900km na polnjenje in to brez sparanja se pravi pri uporabi vse opreme : )
Ja če bi bilo tako, potem bi bila elektrika optimalna rešitev.
Sej, zmogljivosti bodo super, ne bo pa taprave zvočne kulise, ko potapkaš po gasu – tako, za pozirati..in bodo tudi najbolj prestižne ladje približno enako šumele kot najcenejši viličar na aku pogon.
Zanimivo bo videti, kaj se bodo pozerji izmislili, da poudarijo svojo veličino praznosti…
Zvočna kulisa je že danes generirana preko zvočnikov, o cenejši vožnji na elektriko pa lahko nažalost samo sanjamo, milijardam se ne bodo tako lahko odrekli.
Avto sam je pa pravi svež vetrič v poplavi nemškega “premium” sranja
EV Voznja bo veliko cenejsa. Elektriko lahko proizvajamo sami, da se jo generirati iz veliko vec virov in ni omejen resours katerega je treba predelovati in prevazati cez kontinente. Prav tako je pri elektriki konkurenca veliko vecja, vstop med ponudnike je zelo enostaven in cenovno nepremerljivo cenejsi. Tu je eno podrocje, kjer cene lahko dvignemo le sami z slabimi volitvami. Naftni lobij lahko fixira cene ker je nafta omejen resours, ki se ga splaca crpati le na dolocenih lokacijah. Pri elektriki te opcije ni hidro, soncne in veterne elektrarne so veliko cenejse. Na daljsi rok tudi Nuklearna proizvodnja.
Da ne govorimo o tem, da lahko trenutno Teslo z najvecjo baterijo brezplacno polnis z cisto brezplacno z 7x200W 10A 16E ena taksna panela je med 120-170 EUR.
Baterije se prav tako premikajo iz naftne osnove v vodno. Ekonomija ne deluje tako, da bi to bilo mozno pri elektriki. Pri Nafti, ki je omejen resurs, ki ga kontrolira, crpa, proizvaja in predeluje mala mnozica potrebuje pa ga vecina je mozno fiksiranje cen pri elektriki tega ne bo mogoce.
Edini nacin, da nebi bilo res, je da vi volili proti sebi. Trenutno je generiranje elektrike pretezno v drzavni lasti v privatni lasti so le lokalna distribucijska omrezja, ker trenutno se ni interesa za privatni sekto, da bi vlagali v generiranje elektrike. Saj vecina drzav vkljucno z Slovenijo proizvede vec kot porabi in prav tako vecina generira elektriko pri nekje 60-70% obremenitvi.
Slovenija bi lahko danes na cesto postavila 400,000 Tesl, ki bi se vsak dan polnile istocasno in nebi bilo potrebe dvigniti obremenitev. Pri polni obremenitvi bi lahko vsa vozila v Sloveniji zamenjali z EV. Cena generiranja pa bi ostala enaka.
Energijo že lahko kupiš pri konkurentu, pozabil pa si na omrežnino in prispevke, že sedaj so lahko večji od dejansko porabljene količine energije. Tam bodo naši (ne glede na volitve) konkretno usekali, ker je potrebno za hkratno polnjenje 400000 Tesl bistveno ojačati omrežje (kakšne investicije bi bile to na podeželju?) in potem pač zaračunavali to uporabo omrežja.
Bodite pri izračunih bolj precizni in dejte not vse postavke!
Za 400,000 Tesl, ce bi se te vse vsak dan polnile ob istem casu v Sloveniji ni potrebno dvigniti obremenitve, kajti smo NET proizvajalec elektrike pri 65-70% obremenitvi. Se pravi brez kakersne koli spremembe lahko na cesto postavis 400k EV. Skoraj nobena drzava ne proizvaja pri 100% obremenitvi, ker nima smisla toliko vec proizvesti.
Prav tako, za 400k Tesl nebi bilo potrebe ojacati omrezja kajti to kar dobis do vrat je ze reducirano pri lokalnem transformatorju tako ce bi vsi imeli superchargerje potem bi bilo potrebno prilagoditi lokalne transformatorje velika vecina pa ze ima 3 faze do omarice.
To si lahko sam poracunas pogledas kapaciteto najvecje EV baterije dodas izgubo +10% kW pri polnjenju ceprav je omanjsa dodas +10% kW zaradi obremenitve pri polnjenju, skaliras na 400,000 nato lahko rezultat primerjas z odvecno elektriko, ki jo proizvedemo nato lahko se na strani ELES preveris in vidis, da trenutno proizvajamo elektriko pri 65-69% obremenitvi.
Preveris lahko prav tako, dejansko ceno elektrike in ceno, ki jo placujes lokalnemu distributerju. Trenutno pac ni konkurence in ce ni konkurence lahko lokalni distributerji fiksirajo cene po zelji.
Vsekakor pa ze samo iz stalisca zakonika za lokalne distriuterje ti ne morejo fiksirati cen izven dolocbe prav tako so omejeni pri vzdrzevanju saj je vecina omrezja v javni lasti.
Edini razlog zakaj nebi EV voznja bila 80+% cenejsa od nafte je ce bi umaknili regulacije za lokalne distributerje in omejevali konkurenco.
Hudo poenostavljaš, ampak naj ti bo, je čas počitnic in hude vročine…
Ja povej potem kako tocno je. Kaj tocno poeenostavljam, saj stevilke lahko sam preveris, zakonodajo lahko sam preveris. Kaj se pa zgodi ko je mozna konkurenca pa je tako dobro vidno iz vse ostale industrije. Vecje kot bo povprasevanje vec bo ponudnikov.
Zakaj bi cena elektrike sla gor ce bi dali na cesto 400k EV, ki bi se vsak dan istocasno vse polnili ce pa ni potrebe po povecanju proizvodnje, ni potrebe po vecanju obremenitve, ni potrebe po nadgradnji omrezja. Edini strosek je izepljava 3je faze ce zelis power charging, kar pa vecina placa individualno nekateri pa ze imajo.
Oz. izracunica po eels je bila 386,000 EV z kapaciteto 95kW z 20% obremenitvijo polnjenja in izgube.
Da bom bolj nazoren ti bom povedal po vodovodarsko: Ti računaš teoretične stroške, ki se nanašajo samo na količino vode, jaz pa ti dopovedujem, da je treba upoštevati tudi OBNOVO in RAZŠIRITEV vodovodnega omrežja! Potem je tu posledično še ta omrežnina, ki se nanaša na vzdrževanje tega omrežja.
Dopovedujem ti, da upoštevaj vse postavke, tudi to, kako boš tvojo teoretično količino vode (ne dvomim v tvoje izračune) praktično spravil do vseh porabnikov (v mestih malce lažje kot na podeželju), ker obstoječe omrežja dosedaj ni bilo temu namenjeno. In za tvoje znanje, skozi cev malega preseka ne moreš spraviti veliko vode v kratkem času.
Saj, teorija ti gre, ampak zadeva špila samo tista, ki se jo lahko praktično uresniči!
Niso teoreticne stevilke ampak dejanske stevilke, ki si jih lahko potrdis sam pri eels. 95kW baterija pri kateri mores dodati +20% (dobrodelno) obremenitev in izguba pri polnjenju. To je to ne potrebujes dodatnega omrezja ne razumem kje bi ti dodajal in zakaj dodatno omrezje ce ni potrebno 386,000 EV z kapaciteto 95kW z predvideno 20% obremenitvijo in izgubo pri polnjenju. Bi lahko v tem trenutnku dodal na omrezje hkrati ob istem casu in nebi bilo potrebe ne dodajati infrastrukture, ne siriti omrezja, ne povecati obremenitve virov ki so trenutno obremenjeni < 70%.
Absolutno 0 ni potrebno narediti in lahko postavis na cesto 386,000 EV z Teslino drugo najvecjo baterijo. Ce bi vsak imel power wall bi morali popraviti redukcijo na lokalnih transformatorjih, kar je ze v ceni vzdrzevanja kajti to ze pocnemo trenutno.
To je dejansko stanje. Trenutno proizvedemo pri < 70% obremenitvi proizvedemo 3070 GWh vec kot potrebujemo od tega je sedaj 22% iz obnovljivih virov, 25% predvideno do 2020.
Vecina EU drav bi lahko zamenjala vsa registrirana osebna vozila in bi morala proizvesti < 30% vec. Nemcija edina, ki bi morala proizvesti 31% vec elektrike in edini poleg UK gi bi morali dejansko dodati novih viro.
Da dodam, da mi imamo dolocene tarife za lokalna distribucijska omrezja, cena pa je sestavljena iz lokalne tarife + dodatek agencije za energijo + dodatek za nacionalno omrezje + davek.
Da bi izenacili z povp. tankom dizla bi moral trenutno ceno na superchargerju povecati za 1000%, privatno pa 1700%. Kar ni realno, ker ne mores najti dodatnih stroskov v dej velikosti.
In misliš, da bi država to mirno požrla? Kje pa boš polnil vse Tesle?
Kar se mene tiče, bi šel tudi na elektriko ampak ko: 1.bo imel avto normalen domet 2.se nanaša še na prvo točko, ko se izprazni: ga bom lahko skoraj tako hitro napolnil kot sedaj na črpalki 3.ko bodo pogruntali, kako ga lahko filam, če živim v bloku. Ko bodo tej kriteriji izpolnjeni, pa lahko razmišljam o tej smeri. Do takrat pa bo mašinca igrala na tisto, kar je na črpalki trenutno.
Se strinjam. EV se mi trenutno zdi velik no go. EV evangelistov pa tudi ne razumem, kaj bi radi dokazali.
“Absolutno 0 ni potrebno narediti in lahko postavis na cesto 386,000 EV z Teslino drugo najvecjo baterijo” – odvisno od lokacije postavitve, najmanj kar je potrebno narediti je potrebno pridobiti soglasje lastnika zemljišča in distributerja električne energije;
Vse ostalo pa v idealnih primerih (gledanje res ozkogledno), če pa se pogleda zadeva kot celoto, pa bo realen preskok šele pri smart grid omrežjih. Ostalo je čisti populizem in marketing.
Vprašanje:
Ali je možno klasično pridobivanje električne energije zamenjati s pridobivanjem električne energije npr. sončnih celic, vetrnih elektrarn…?
lp
Ne razumem zakaj bi potreboval soglasje nekoga, drugega, da na svojem elektricnem omrezju polnis svoj avto, prav tako obstaja regulacija pri plinu, vodi, elektriki, teliviziji, inernetu in toni drugih zadev, da ti ti ne smejo zaracunavati visje tarife glede na namen uporabe. Ti placas za porabljeno elektriko, vodo za kaj pa jo uporabis pa je povsem tvoja domena. Lokalni distributer ti ne sme zaracunavati vec ce uporabljas elektriko za hladilnik ali polnjenje avta placas po porabi in to je to.
Mislim, da ti razmisljas o javnih super in power chargerjih kar pa ni individualni strosek ampak bo strosek lastnikov teh postaj kot je to danes pri bencinskih postajah, ki jih ponujajo v takih primerih pa ja bo polnjenje drazje kot doma ampak nerelano je da bo 1000-1700% drazje.
Odgovor na vprasanje: Je mozno ce imas zemljisca na pravih lokacijah in ustrezne podnebne spremembe. Trenutno iz obnovljivih virov pridobimo 20-22% delez. EKO ideja je bila da bi bil glavni vir energije nuklearne elektrarne, termo in hidro elektrarne pa bi nadomestile soncne in veterne elektrarne. Ampak zadnje case vse vec jehovcev strazi z jedersko energijo ceprav je en najcistejsih virov.
Polnilnice lahko postaviš doma oziroma javne polnilnice. Pri velikem številu hitrih polnilnic (javnih) je potrebno zagotoviti tudi ustrezen dovod (omrežje), katero bo omogočalo dovolj električne energije.
Domače sončne elektrarne katere služijo porabi objekta ali pa prodaji električne energije pa potrebujejo soglasje distributerja električne energije. Kot primer – gen-i in njihove sončne elektrarne (zadnje reklame).
Če pa boš ti imel polnilnico na vikendu sredi triglavskega parka, kjer imaš izključno panele, nobene elektrike v bližini in tvoj objekt ni priključen na omrežje, takrat pa ne potrebuješ nobenega soglasja.
Glede plačila električne energije: elektrika ni draga, dragi so vsi dodatki, katere država obesi zraven (vedno plačaš porabljeno energijo, zato imaš pa števec).
Tesline polnilnice niso slaba ideja – povej mi ali ti one shranijo energijo čez dan, da lahko polniš avto ponoči? Če je odgovor ne, boš avto polnil ponoči iz elektrike, katera napaja tudi tvojo hišo.
Ob trenutnih tehnologijah ni možno klasičnega pridobivanja električne energije zamenjati s pridobivanjem iz obnovljivih virov (govora je o sistemu in ne o hiši, ulici…), je pa možno zmanjšati količino proizvedene energije, ampak…..
Tudi vetrnice imajo slabosti, paneli jih imajo tudi. Ali si mogoče preverjal ekološko plat tega.
Jedrska energija (fuzijski reaktorji) je prihodnost.Tudi investiranje v teš 6 je s stališča ekologije slabše kot investiranje v 2. blok JEK-a (moje mnenje)..
Do neke mere je možno, ima pa vsak “eko” način svoje pomanjkljivosti. Vsekakor pa bomo postali sužnji omrežnine, razen če ne postaviš doma vsaj samooskrbne PV elektrarne, če ne kaj večjega.
lepše lahko rečeva – vseh dajatev v katerih se je država za kalkulirala oziroma so kje kaj pokradli. Omrežnina je najmanjši problem.
Če bi sedajle imel doma ogrevanje hiše izvedeno s toplotno črpalko, pa klimo, električen avto (oziroma porabo v gospodinjstvu dovolj veliko), bi me celo prepričali, da bi si postavil na hišo (na garaže, ampak je davek večji) sončno elektrarno, vse ostalo pa je pri trenutnih cenah škoda razmišljanja…
Vrhunski avto. Kdor uživa v udobju je tole vrh v svojem razredu.
Meni osebno izjemen štirikolesnik. Če bo dovoljeval družinski proračun, moj naslednji avto. Vse je vrhunsko – aisinov 8-stopenjski menjalnik, 2-litrski diesel, sedeži kot iz pravljice, cestno udobje,… še bi lahko našteval. Ni najhitrejši med ovnki? Jah,… šel sem čez številko 40…
izgleda res kul. Narejen je pa na Kitajskem, ne? Če je temu tako, bo šele test časa pokazal, kako kvaliteten je v resnici 😉
To pač ni narejeno na kitajskem… Delajo jih tudi na Švedskem v matični tovarni. Tisti iz kitajskih fabrik dvomim da romajo v Eu
Ne boš verjel, Kitajci znajo delat kvaliteto, samo Evropejci je ne znajo uvozit! (ker so prezasedeni z uvažanjem sranja..)
Bravo, ČISTA RESNICA!!!
Videl v živo, meni je bomba.
Ma kakšni dolgočasni BMW-ji, Audiji in Mercedesi .
Volvo si vsaj upa, in je res opazen na cesti.