Novice

Kaj se obeta sceni starodobnikov?

Stoletje se na trgu starodobnikov ni spremenilo toliko, kolikor se utegne v naslednjih letih. Če se bo, se bo precej hitro.


Starodobništvo je lep konjiček. Ne le da v veliki meri zaposli ljubitelja na dokaj visoki ravni znanja, pač pa v precejšni meri vpliva na zgodovinsko tehnično bogastvo neke dežele.


V osnovi ni težko razumeti: nekomu je všeč star avtomobil, ga kupi in se z njim v prostem času zaposluje – ga popravlja, mu ohranja njegovo stanje, ga še izboljšuje, ga čisti in ga v splošnem neguje v širšem pomenu besede.

1VK_2439
Na današnjih starodobnikih ni nič takšnega, česar ne bi mogli popraviti ali izdelati na novo. Znani so primeri (seveda bolj zanimivih avtomobilov, izdelanih v zelo malih serijah), ko so le iz rjaste in poškodovane karoserije ter še kakšnih malenkosti vzpostavili lepše stanje, kot je bilo v trenutku, ko je bil avtomobil nov.

Kakor velja, da je na področju novih avtomobilov vse manj pravih (tehničnih) ljubiteljev, še bolj velja, da je vse več ljubiteljev starodobništva. Z razvojem tehnologij izdelave in z vse daljšo zgodovino avtomobila sta se pred časom razvili dve veji: klasična starodobniška in nova – kot ji rečejo v tujini – mladodobniška. V slednjo sodijo tisti avtomobili, ki so šele dobro prestopili pogoj za uradno (”knjigovodsko”) stadodobništvo. In teh je vedno več: delno zato, ker so proizvodne številke avtomobilov vse večje, delno pa zato, ker sami po sebi neprimerno dlje trajajo, odkar rja ni več glavni problem avtomobilov.

Med mladodobnike zdaj že sodijo avtomobili, ki jim v manjši meri pri delovanju pomaga elektronika. Začelo se je s preprosto majhno škatlico, ki je najprej nadomestila prekinjevalnik vžiga (”platine”), kasneje pa kar celoten mehanski razdelilnik vžiga pri motorju. Ko so se pojavili novi asistenčni sistemi, začenši z zavornim ABS, se je elektronika v avtomobilu pričela množiti kot virus.

Mercedes-Benz je edina znamka, ki ima odličen arhiv in je zato zmožna za vsak starodobnik zagotoviti željen nadomestni del. Bo to veljalo tudi za elektroniko?

Že elektrika sama je od vselej povzročala težave. Odpoved električnih naprav (žarnice, generator, …) ni težko odkriti, je pa – ob vse večji dolžini žic in konektorjev – vse težje najti slab stik. Slišim, da obstajajo (zelo redki) ljudje, ki imajo znanje in predvsem živce najti tovrstne napake, ki so zvečine posledica rje na spojih. Menda ure in ure sledijo posameznim žicam in s preprosto napravo (voltmeter, ampermeter, ohmmeter) iščejo slab stik. Lahko traja dneve ali celo tedne. Toda tu je vse rešljivo, čeprav v daljšem času.

Pravi problem bo menda prav elektronika. Ta, tako kot koderkoli drugod tudi v avtomobilu, ne more opravljati svoje naloge, če nima ustreznih tipal. In odtod prihajajo trije problemi: program elektronike, elektronika (kot sklop sestavnih delov) in tipala. Nič ni večno.

Že danes se pri novih avtomobilih dogaja, da kljub ustreznim (lastnim!) diagnostičnim napravam proizvajalci preprosto ne najdejo napake. Marsikatero se da odkriti s pomočjo čudeža – znani so primeri, da cenena kitajska diagnostična naprava odkrije napako, ki je draga naprava proizvajalca ne zmore. Ali pa, da se ”napaka” ”popravi” sama od sebe. Elektronika je čuden tič.

V nasprotju z domačimi napravami, polnimi elektronike, je avtomobil precej bolj surovo okolje. Temperature lahko v kratkem času nihajo za 50 in več stopinj Celzija, vlaga iz 100 do 0 odstotkov in nazaj, tresljaji so sploh stvar zase, na koncu pa lahko pride tudi do mehanske poškodbe katerega od tipal.

Pri programu elektronike je problem že znan: za starejše avtomobile pogosto ni več diagnostičnih naprav (marsikatera ne zdrži 30 let), zato je (bo) lahko diagnosticiranje nemogoče.

1VK_6163ac
Bodo današnji avtomobili, ki so – priznajmo – vse lepši, čez tri desetletja le še nepremičnine?

Pri elektroniki (kot sklopu sestavnih delov) in še bolj pri tipalih pa gre za čisto preprosto reč: po določenem obdobju proizvajalec ni več dolžan zagotavljati sestavnih delov. Tudi alternativci jih ne izdelujejo več v nedogled; nekatere dlje, a le tiste, po katerih je povpraševanje večje. In to so po navadi tisti avtomobili, ki jih izdelajo v velikih količinah in kot takšni niso zanimivi kot starodobniki. V neki točki na koncu nadomestnega dela ni več. Dovolj je, da le eno tipalo ne deluje in avtomobil stoji. In to še preden doseže mejo, ko postane mladodobnik.

Mehanske dele, naj bodo še tako zapleteni, vedno lahko nekje nekdo izdela ali vsaj popravi. A če bo šlo glede elektronike res tako, potem bodo sedanji avtomobili čez 30 let lahko čudovito ohranjeni, lepši kot novi, a morda zgolj okras v neki veliki dnevni sobi. Nepremičnine.

Besedilo in foto: Vinko Kernc.

Mnenja uporabnikov

10 komentarjev za "Kaj se obeta sceni starodobnikov?"


8 meseci 9 dni nazaj

Iskreno , ne vem, kaj je, tehnično gledano, vredno ohranjevanja na novih ( ejših ) avtomobilih … mogoče touch screen ? Digitalni merilniki ? Potem bo lahko tudi moj mobitel vreden ohranitve in muzeja …

Raje si priznajmo, da avtomobile več ne prodajajo tehnične inovacije v pravem smislu ampak zgolj infotainment … teh par pikslov pa tudi naj propade … V resnici se trend kaže že sedaj … Rast vrednosti ( pravih ) starodobnikov in predvsem moderna tehnika v stari lupini ( tipičen primer Singer ) ali pa ” novi ” starodobniki ( Jaguar D type npr.)

Mogoče postajam že star, mogoče sem bral preveč starih Avto Magazinov 😉 ampak zadnje čase bolj uživam v svoji Cromi letnik 95 kot v novem avtu … pa ni na njej nič revolucionarnega razen dejstva, da se moraš v vožnjo vložiti v celoti …

Dokler bo(m)do torej ljudje, ki jim je pomembno, da se avto odziva na fizične vnose ne pa samo, da te prenese do točke B namesto lastnih nog, se za dobre avtomobile ni bati … ko pa izumrejo vse mehaniki bom pa šel na kolo …

Locher
8 meseci 8 dni nazaj

Vinko, ni čisto tako. Prej je obratno, posameznik nima praktično nobenega vpliva na avtomobilsko in druge prihodnosti.

Tablica je tam z namenom, je cenejša od klasičnih merilnikov.

Fnatic
8 meseci 8 dni nazaj

Tablica je že morda cenejša ja ampak, da posamezniki nimajo vpliva? A ni ravno to napisal Vinko, če ne bi kupovali, ne bi izdelovali. Sepravi je še kako pomemben naš vpliv. A bi ti prodajal bel kruh, če bi ti vsi naročevali samo črnega? …..

Locher
8 meseci 7 dni nazaj

Fnatic, 1. obnašanje posameznika in 2. kolektivno obnašanje sta dve popolnoma različni stvari, za kateri veljajo popolnoma različna pravila. Dokler boš ljudi stiskal s pomanjkanjem, je pot odločitve ljudi jasna. Za elito, ki kroji pravila, tako ali tako veljajo druga pravila. Navidezna možnost izbire je samo velika dimna bomba. #democracy

8 meseci 8 dni nazaj

kot v vsaki stvari sta tukaj tudi dve vrsti ljudi : uživači in potrošniki … uživači uživajo v predmetu in ga imajo zaradi estetike in dovršenosti, potrošniki pa sledijo samo vsakokratnim trendom … tako je pri avtomobilih, tako je pri urah, tako je pri obleki, umetnosti in še celo hrani …

glede na dejstvo, da je večina ljudi ( nekritičnih ) potrošnikov je seveda trend v tem da požremo vse kar nam marketinška služba podjetja servira ( torej od ”minimalistične ” notranjosti do samo vozečih vozil ) … za prave ljubitelje pa bo vedno ( upam vsaj ) ostala izbira mehaničnega, lepega in narejenega s čustvi …

xxl
8 meseci 10 dni nazaj

Glede na to, da nam itak vsiljujejo avtonomna vozila, jih ne boš imel niti kam zapeljat, še posebej ne v Sloveniji, ker niti dirkališča nimamo.

Firediver
8 meseci 9 dni nazaj

Na dolgi rok bo šlo po poti kočij na konjsko vprego. Že res, da jo kje še vidiš v turistične namene, ampak je v napoto sodobnejšemu prometu in so bolj ali manj samo še na starih slikah in v muzejih.
In tako bodo tudi starodobniki v napoto futurističnim načinom prevoza, pa še naftne derivate bodo v prihodnosti toliko kriminalizirali, da boš rabil orožni list, če boš želel natankati (najbrž pri lekarni, ker bencinskih ne bo več..)

 
Škoda je prenovila malo Fabio
Med zanimivostmi Ženeve bo tudi novodobni Stratos