Čeprav večina avtomobilskih proizvajalcev z lepimi besedami o reciklaži odsluženih baterij ustvarja vtis enostavnosti in skrbi za okolje, pa sama realnost tega področja ni niti približno tako rožnata. Kot vemo, se v avtomobilih v največjem deležu uporabljajo litij-ionski akumulatorji z relativno dolgo življenjsko dobo – ta se v veliki meri presoja po uporabni kapaciteti, ki ostaja na voljo po določenem obdobju. Trenutno velja nepisano pravilo, da so baterije v električnih vozilih zrele za zamenjavo, ko njihova uporabna kapaciteta pade na 70 do 80 odstotkov nazivne kapacitete, saj v tem primeru ne zagotavljajo več pričakovanega dosega, težave pa se lahko pojavijo tudi pri večjih tokovnih obremenitvah in zagotavljanju ustrezne moči električnim motorjem med vožnjo.
Baterijski paketi naj bi bili v povprečju uporabni osem let in naj bi zagotavljali vsaj 160.000 prevoženih kilometrov, kalifornijske oblasti pa so šle pri tem še korak dlje in od proizvajalcev zahtevajo, da zagotovijo vsaj 10-letno garancijo in 240.000 prevoženih kilometrov. Seveda je življenjska doba baterij, če pustimo ob strani nihanja v kvaliteti ob proizvodnji, odvisna predvsem od načina njihove uporabe in polnjenja – najbolj naj bi jim škodilo redno prekomerno praznjenje (pod 20 odstotkov) in neprestano polnjenje z največjim dovoljenim tokom.
Ko baterije niso več primerne za uporabo v avtomobilih, jih lahko še vedno uporabimo v druge namene in v veliko primerih najdejo svoje mesto v hišnih shrambah električne energije ali kot shranjevalni člen pri solarnih sistemih, kjer shranjujejo električno energijo preko dneva, ko je proizvodnja elektrike s pomočjo solarnih celic največja.
A kljub podaljšanemu roku uporabe z drugimi nameni vsak baterijski paket prej ali slej pride do faze, ko ni več uporaben in ga lahko le še uničimo ali recikliramo. A reciklaža žal ni niti hitra niti učinkovita in seveda terja določene stroške, ki se bodo najverjetneje s časom in razvojem novih tehnologij ter povečanjem deleža električnih vozil zmanjševali. Kar štirideset odstotkov cene recikliranja baterij naj bi bilo povezanih s transportom, saj ta zaradi njihove vnetljivosti pri večini transportnih podjetij poteka pod strogimi pogoji, kar seveda zvišuje stroške.
Trenutno naj bi bil edini element v baterijah, ki je vreden recikliranja, kobalt. Pridobivanje litija, mangana in niklja z reciklažo naj bi kljub rasti cen posameznih elementov trenutno povzročalo več stroškov od koristi. Dve najpogosteje uporabljani metodi reciklaže baterij vključujeta ekstremno visoke temperature ali uporabo kisline, oba postopka pa sta škodljiva za okolje zaradi emisij in odpadkov, ki jih je po opravljenem postopku potrebno nekje uskladiščiti. Pri ameriškem proizvajalcu električnih vozil Tesla naj bi uspešno reciklirali kar 92 odstotkov materialov iz izrabljenih baterij, ki posledično (po njihovih trditvah) ne končajo na deponijah.
Ker so trenutno stroški recikliranja baterij še vedno zelo visoki, se nekateri avtomobilski proizvajalci odločajo tudi za drugačno taktiko, saj shranjujejo slabe ali odslužene baterijske pakete (predvsem tiste iz garancijskih zamenjav) pri za to specializiranih podjetjih ter čakajo na razvoj tehnologij reciklaže in posledično zniževanje stroškov. Je pa res, da tudi shranjevanje baterij predstavlja določeno tveganje za okolje, predvsem zaradi možnosti njihovega vžiga.
Avtomobilizem.com (Vir: Autoblog. Foto: Škoda.)
Mnenja uporabnikov
3 komentarjev za "Kam z odsluženimi baterijami električnih vozil"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Kjer se veliko govori o “čistem” okolju, je običanjo največ svinjarije v ozdju.
Vse za zeleni prehod!
Prihodnost ni rožnata za ta planet.