Strategija o alternativnih gorivih v prometnem sektorju za Slovenijo po izjavi Vlade RS postavlja v ospredje električna in hibridna vozila ter vozila na fosilna goriva, ki bistveno manj onesnažujejo okolje od vozil danes.
Potrjena Strategija o alternativnih gorivih v prometnem sektorju, ki v ospredje postavlja električna in hibridna vozila pic.twitter.com/VoRs8ORBru
— Vlada R. Slovenije (@vladaRS) October 12, 2017
Vlada s sprejetjem strategije med drugim sledi predpisanim smernicam EU glede vzpostavitve infrastrukture za alternativna goriva, med katere spadajo električna energija, zemeljski plin (SZP – stisnjen zemeljski plin in UZP – utekočinjen zemeljski plin), utekočinjen naftni plin – UNP in biometan, bio-goriva, sintetična in parafinska goriva ter vodik (H2).
Sektor prometa znotraj okoljskih ciljev predvideva precejšnje znižanje izpustov toplogrednih plinov v primerjavi z izhodiščnim letom 2005, kar ob hkratni napovedi rasti tovornega prometa med 60 in 80 % in potniškega prometa za 30 % do leta 2030 zahteva drastične ukrepe.
Strategija se zato, poleg ukrepov v zvezi z izboljšanjem javnega potniškega prometa, ukvarja s spremembo strukture pogonskih virov voznega parka.
“Na področju alternativnih goriv naj bi do leta 2030 zagotovili, da bo npr. v strukturi osebnih vozil vsaj 17 % električnih vozil oz. priključnih hibridov (skupaj skoraj 200.000 vozil), 12 % električnih lahkih tovornih vozil (11.000 vozil), tretjina vseh avtobusov na stisnjen zemeljski plin (1.150 avtobusov) in skoraj 12 % težkih tovornih vozil (dobrih 4.300 vozil) na utekočinjen zemeljski plin.“
Seveda bo morala takšni ideji povečanem deležu vozil z alternativnim pogonom slediti tudi polnilna infrastruktura:
V skladu s strategijo bo Slovenija po letu 2025 omejila prvo registracijo osebnih vozil in lahkih tovornih vozil kategorij M1 in MG1 ter N1, ki imajo po deklaraciji proizvajalca višji delež CO2 od 100 g/km in po letu 2030 to mejo znižala na od 50 g/km. V praksi to pomeni, da bodo kupcem po letu 2030 predvidoma na voljo le še nova vozila z električnim ali hibridnim pogonom.
Avtomobilizem.com (Vir: Vlada RS. Foto: Avtomobilizem.com.)
Mnenja uporabnikov
10 komentarjev za "Tudi Slovenija z letom 2030 postavlja mejnik za prodajo avtomobilov s klasičnim pogonom"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
število polnilnic za EV leta 2030: 22.300….
a kdo slučajno ve koliko kW priključne moči ima povprečna EV polnilnica DANES (ne leta 2030, ko bo povprečje ziher višje) in ali je to številko že kdo POMNOŽIL s temi 22.300 polnilnicami?
me zanima koliko GW bi bilo potrebnih za njihovo obratovanje in kakšen procent skupne obremenitve to pomeni za naš elektroenergetski sistem… ker dvomim, da bomo v 13. letih nazidali še “kup” novih elektrarn… da o številu transformatorskih postaj in okrepitvi energetskega omrežja, potrebnih za prenos teh silnih GW energije niti ne govorimo… 😉
Tudi mednarodno zastavljene cilje o izpustu toplogrednih plinov so svetovno prestavili, ker ni bilo možno dohajat nerealno zastavljenega cilja. Enako bo s tem. Do takrat se bo še nekaj vlad zamenjalo, brez skrbi, da se bo marsikaj spremenilo.
2030 še ne bo ravno jutri in do takrat mislim, da bodo tudi navadni bencinarji lahko imeli 50g izpustov, vsaj v kakšnih malih avtomobilih (še malo bolj zamorijo motorje in se malo več zlažejo kot zdaj pa bo)…
Torej bo 2029 treba kupit gti-ja in ga imet forever
Boš ga pa moral predelat na CNG, da ga boš lahko tankal pri kakšnem kmetu, če ne bo več polnilnic.
xxl, vidiš, marsikdo si popolnoma narobe razlaga tole. Nikjer ne piše, da bojo zaprli bencinske črpalke. In da to velja tudi za tovorni promet.
Vem, osredotočil sem se predvsem na besedo forever.
Kmeti zahojeni itak od njih vec nebo noben v vladi se bodo morali drugi ukvarjati z tem, kar pa nebo mogoce ker je zelo mala sansa, da bomo v 13ih letih naredili preskok v tehnologiji baterij in polnjenju. Na svetu sploh ni dosti resourcev za proizvodnjo baterij za 30% vozil kaj sele ostali. Popolna bedarija. Nabiranje politicnih tock in podjebavanje naroda.