Pričakovanja? Visoka.
Pri Hondi do sedaj še nikoli niso vložili toliko sredstev in časa v razvoj enega modela, kar potrjuje, kako zelo pomemben je Civic za proizvajalca. Morda so tudi zato pričakovanja javnosti toliko večja, morda pa jim je le uspelo vse skupaj navdušiti s pošastno različico Type R. Uspelo jim je tudi pri meni, saj sem stežka pričakoval deseto generacijo. In prvi vtis je zelo pozitiven. Nisva se veliko družila, a ostro izklesane linije, ki poudarjajo njen športen pedigre in samosvojost v svetu kombilimuzin, sta zame velik plus.
Novo? Novo.
Civic si v vseh pogledih s predhodnikom deli le ime, saj so ga pri Hondi ob spremembi videza tudi postavili na najnovejšo arhitekturo, razvili dva nova bencinska agregata, popolnoma zamenjali zadnje vzmetenje in naredili revolucijo v potniški kabini.
Že na prvi pogled je očitno, da je Civic z vstopom v novo generacijo občutno zrasel. V dolžino je v primerjavi s predhodnikom daljši za 13 
centimetrov, obenem 3 centimetri širši in 2 centimetra nižji, težišče pa so znižali za 34 milimetrov. Na račun izdatnih dimenzij so imeli inženirji pri oblikovanju potniške kabine več manevrskega prostora – na zadnji klopi je sedaj 4,5 centimetre več prostora za kolena potnikov, povečali so odprtino prtljažnika in mu dodali liter prostornine ter, kljub nižje postavljeni karoseriji, ohranili višino sedenja. Nikakor pri razvoju niso pozabili koncepta, ki mu sledijo vrsto let – potniško kabino so oblikovali okrog voznika.
A je po novem potniška kabina bolj konzervativna, poudarek je na prostornosti in udobju, pri Hondi pa so morali v pokoj poslati inovativne magične sedeže ter nekoliko premakniti položaj rezervoarja za gorivo. Uporabnost dvigujeta še integriran digitalni zaslon merilnikov in intuitivna večopravilna enota.
Sprva le bencinarji?
Res je, v ponudbi bosta sprva le dva povsem nova bencinska agregata. Na začetku prihodnjega leta se jima bo pridružil še 1,6-litrski dizelski agregat, toda ledino bosta orala litrski prisilno polnjen trivaljnik in 1,5-litrski prisilno polnjen štirivaljnik. Oba nosita oznako VTEC Turbo in zamenjujeta ostareli 1,8-litrski bencinski agregat. Šibkejši trivaljnik ima le nekaj kilovatov manj od šibkejše različice v predhodniku, medtem ko močnejši štirivaljnik predstavlja vmesno vez med vsakodnevno uporabnim nabritežem in brutalnim Type-R.
Motorna paleta se deli na dve veji, litrski motor s 94 kilovati moči in 200 njutnmetri navora se usmerja v učinkovitost, 1,5-litrski motor s 134 kilovati moči in 240 njutnmetri navora pa teži k večji zmogljivosti.
Med novosti sodi še 6-stopenjski ročni menjalnik, ki je serijsko nameščen pri obeh motorjih. S kratkimi in natančnimi hodi ročice je primer odličnega ročnega menjalnika, skupaj z vijačnim mehanizmom vzvratne prestave pa so inženirji občutno zmanjšali hrupnost. Za 2.000 evrov doplačila je na voljo še neskončnostopenjski menjalnik CVT – s pomočjo dvojnega blažilnika z vzmetjo so zmanjšali vibracije in izboljšali občutek pri močnem pospeševanju.
Občutek za volanom? Optimistično.
Civic se je končno preselil na večtočkovno zadnje vpetje, ki izboljša togost zadnjega dela za 88 odstotkov. Spredaj so prenovili McPhersonovo vzmetenje z novo spodnjo ročico in izboljšali togost za 48 odstotkov. Če v enačbo dodamo še 24 kilogramov manjšo maso, od tega so 8 kilogramov prihranili pri manjši masi obes, in za 52 odstotkov večjo torzijsko togost karoserije, je Civic vozniško zopet dorasel tekmecem.
Po nekaj hitro prevoženih kilometrov je občutek za volanom dober, volanski obroč lahkoten in natančen, toda vožnja je naravnost navdušujoča zaradi majhnega nagiba karoserije, hipne odzivnosti pogonskega sklopa in lahkotnosti, s katero premaguje zavoje.
Prodajna paleta se oblikuje glede na prej 
omenjeni dve veji – učinkovitost in zmogljivost. Litrski motor je tako na voljo s tremi paketi opreme, ki v ospredje potiskajo udobje in prestiž, 1,5-litrski motor pa z dvema paketoma s poudarkom na športnosti.
Serijsko so pri Hondi v vse pakete namestili varnostni paket Honda Sensing, ki vključuje obširen nabor sistemov za pomoč vozniku. Njihov seznam si lahko ogledate na priloženi fotografiji. Na doplačilni listi (oziroma serijsko pri najbolje opremljenih paketih) pa sta na voljo še sistema za nadzor vozil v mrtvem kotu in sistem za nadzor prečnega prometa.
Kaj pa cene?
Za osnovni paket Comfort z litrskim trivaljnikom in ročnim menjalnikom se cene pričnejo pri 17.990 evrih. Za enak motor, vendar s prestižnim paketom Executive bo potrebno odšteti 22.990 evrov. Če želite imeti močnejši bencinski agregat, bo potrebno zbrati vsaj 20.990 evrov. Celoten cenik vam je na voljo na tej povezavi.
Besedilo in fotografije: Gašper Pirman.
Mnenja uporabnikov
41 komentarjev za "Dober kot še nikoli doslej"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Mi je pa zanimivo da niti v enem testu katerega sem bral, ne govorijo o obliki avtomobila. Ponavadi vsak test začne z poglobljeno analizo zunanje oblike…
Ma jebemtiš! Na sploh imam dobro mnenje o Hondi in verjamem, da je kar se tiče tehnike, voznih lastnosti, zmogljivosti, cene …vse res. Sploh ne dvomim v to.
Samo zunanja oblika je katastrofa! Zgleda kot da bi si kar sproti izmišljevali in dodajali neke nove linije. Vsepovprek je nekaj nametano, brez stila. Groza, groza….boga si ga vedi na čemu so bili ko so tole risali.
Tudi notranjost mi ni nič posebnega. To da reže zračnikov imajo počasno mesto na armaturi mi je tudi mimo. Pa valjda je zaslon na dodik bolj pomemben in si zasluži to mesto.
Res že 100tič gledam te slike in hočem razumeti dizajn, in rad bi da mi postane všeč ….ampak ne gre ….žal.
Meni izgleda kot ena skuštrana (razcafrana) vrana potem ko jo je nekaj zadelo.
Moja žena pravi, da ji deluje zastarelo, meni pa preveč futuristično, ampak, cena se mi zdi še zmeraj huda (v pozitivnem smislu). Moram je videt v živo, pa da zaključim z to dilemo.
Tukaj so bili vsaj inovativni, pa so naredili nekaj drugačnega. Pogledaš Karoqa, popolnoma neizviren dizajn, poln nekih ravnih linij. Bravo Honda, vsaj en ma jajca!
Interior ok, exterior poseben.
Meni je notranjost na splošno všeč, pa tudi mnogo bolj všeč kot pri prejšnjih generacijah. Pri zunanjosti pa mi je kul to, da se niso pretvarjali delati všečen avto, ampak so ga naredili povsem po svoje!