Sam sem bil najbolj presenečen nad dejstvom, da Mustang klub v Sloveniji sega šele v leto 2023, saj smo jih lani na Gospodarskem razstavišču spoznali v impresivnem množičnem nastopu na dogodku Auto Motor Show. Ne vem, konec koncev je začel ta kultni avtomobilski mišičnjak svojo zgodbo pisati že sredi leta 1964, a sta se očitno morala preko družabnih omrežij spoznati Marko Žibert in Nejc Sedej, da je tudi pri nas zaživel pravi klub ljubiteljev, ki je v zadnjih treh letih prerasel vse pričakovane okvire. »Vse se je začelo, ko sva z Markom šla skupaj na eno srečanje z najinima Mustangoma. Takrat se nama je pridružilo še približno pet hrvaških Mustangov in ker smo bili skupaj, smo poželi veliko zanimanja obiskovalcev,« mi je povedal Nejc in nadaljeval, da se je tako v grobem začela pisati tudi zgodba Mustang kluba Slovenija. »Na prihodnje srečanje se nas je odpravilo še več, ko smo objavili fotografije, pa je zanimanje raslo in na koncu je bilo samo iz Slovenije že 16 avtov. Iz te družbe nas je bilo kar nekaj, ki smo si želeli graditi na prepoznavnosti kluba. Nikakor ne smem pozabiti na prispevek številnih, med njimi so Gašper Tomažin, podpredsednik kluba, Uroš Jeromen, blagajnik, Sašo Miklavčič, tajnik ter Leon Žibret in Grega Čarman, ki skrbita za logistiko.«
Skromni začetki, ki so hitro postali več kot to
Že v našem prvem pogovoru sta me s svojo karizmo oba tako pritegnila, da bistveno lažje sedim tudi za računalnikom in pišem zgodbo o tem, kako je nastal in se razvijal Mustang klub Slovenije. Ko se namreč zbere več ljudi, čeprav z zelo podobnimi interesi, je posledično potrebno tudi bistveno več usklajevanja in organizacije, da vse poteka nemoteno in se neprestano nekaj dogaja. Zdaj imajo že več kot dvesto članov, od tega si jih vsaj 100 lasti Mustange različnih letnikov. Ko sem pobrskal po podatkih ministrstva za infrastrukturo, sem sicer našel kar nekaj zanimivih številk. V Sloveniji je bilo na zadnji dan lanskega leta registriranih 66 starodobnih Mustangov, skupaj pa je bilo registriranih 458 vozil tega modela. Enako kot fantje v klubu, uradna statistika mednje seveda šteje tudi baterijsko-električne Mustange Mach-E. V združenju ne delajo razlik in veseli so, da imajo v svojih vrstah člane, ki vozijo novodobnega električnega Mustanga. Njihov pristop je sproščen in res ni pomembno, kaj poganja posamezne avtomobile tega legendarnega modela.
Ključna je bila povezava z ameriško vojsko
Marku in Nejcu se je, vsakemu po svoje, spremenil svet po nakupu prejšnje generacije Mustanga (2015-2023). Markov ima res posebno zgodbo: » Mojega Mustanga GT z 5.0 motorjem sem pripeljal iz Nemčije, prvi lastnik je bila ameriška vojska. In ko so se Američani selili iz nemške baze, so avto pustili tukaj – ker je bil transport za nazaj dražji, je ostal v Evropi. Od njih ga je odkupil lokalni prodajalec, potem pa sem vskočil jaz in se ‘zagrebel’ zanj. Ta povezava z ameriško vojsko je bila glavni povod za nakup. Že od malega sem bil ljubitelj ameriških filmov, takšnega načina življenja in ko je v oglasu pisalo, da je bila lastnik ameriška vojska, sem takoj poklical prodajalca. V sedmih minutah sem se moral odločiti, ali ga bom vzel ali ne. Ker še nisem imel mobilne banke na telefonu, sem prosil ženo, če nakaže denar. In tako sem prišel do svojega prva Mustanga. No, zdaj imam sicer že dva, drugi je letnik 1966.«
Pa da ne bom krivičen do Nejca, tudi njegova zgodba z Mustangom je za v spominsko knjigo. Ne zaradi povezave s prejšnjim lastnikom, ampak je del res lepe družinske zgodbe. Nejc se je odločil, da bo kupil povsem nov avto in ga je potrpežljivo čakal kar nekaj časa: » Zmeraj sem si želel imeti Mustanga. Samo Mustang, Mustang in Mustang. Ko je bila žena že proti koncu nosečnosti, sva šla v Fordov salon pogledat avto. Čeprav so tam mislili, da kupujeva družinski Fordov model, sva bila tam zaradi Mustanga. Naročilo sem oddal tri dni po rojstvu otroka. Potem pa sem ga čakal enako dolgo, devet mesecev. Leto 2022 si bom vsekakor za vedno zapomnil.«
Ljubezen do Mustangov je stkala tesno prijateljstvo
Ravno skupna strast ju je pripeljala do točke, kjer sta se začela družiti na srečanjih voznikov Mustangov in sta s svojo zagnanostjo pritegnila še številne nove člane. Pravi razcvet se je v njihovem klubu zgodil leta 2024, ko je prišlo do opaznega porasta števila novih članov. Takrat so spoznali, da bi bil čas za prvo organizirano druženje vseh lastnikov, simpatizerjev in ostalih. Tako so konec lanskega leta organizirali prvi velik dogodek, ki so ga poimenovali Adijo poletje; udeležilo se ga je preko tri tisoč obiskovalcev. »Realno smo kar nekaj časa razmišljali, da uradnega kluba sploh ne rabimo. Da bo zadosti samo naša družba, da smo povezani in hodimo po dogodkih ali se vozimo ob vikendih. Pa so na vrata potrkala različna podjetja, ki so želela sodelovati z nami in smo prišli do zaključka, da kljub vsemu rabimo klub. Tudi zaradi organizacijskih dejavnosti. Jaz sem potem postal predsednik, Nejc pa je postal naš predstavnik v evropskemu združenju Mustang klubov, ki združuje ljubitelje iz sedemnajstih držav. On sedaj deluje na evropski ravni in pomaga v Sloveniji pri organizaciji,« je evolucijo njihovega kljuba in medsebojno delitev nalog opisal Marko.
Za letošnjo pomlad bodo 18. aprila na kmetiji Čož oziroma v Kavbojski deželi (Leskovec pri Višnji gori) v organizaciji Mustang kluba Slovenije pripravili velik zbor za vse lastnike in ljubitelje tega Fordovega modela. Na njihovem letaku sem med drugim prebral, da vse, ki si bodo vzeli čas za druženje, čakajo predvsem nova prijateljstva in dobra energija. Ko smo se pogovarjali na prav tej lokaciji, ob snemanju napovednika za pomemben prihajajoči dogodek, sta oba največkrat poudarila ravno pomen skupnega sproščenega druženja, dobre volje in rojevanja novih prijateljstev. »Pomembno se mi zdi, da tukaj res prvo vlogo igra ljubiteljstvo do avta. Noben se ne postavlja, kdo ima boljšega, glasnejšega ali dražjega. Saj radi poslušamo grmenje motorjev in z odprtimi usti gledamo kakšnega res hudega Mustanga, a bistvu se družimo, da se imamo fino. Vsi smo skulirani, noben ni zatežen. Z velikim številom članov smo postali tudi zelo dobri prijatelji,« je odnose v klubu opisal Nejc.
Vsak v klubu priskoči na pomoč
Povezanost njihovih članov je vzorna, kar se po besedah Marka in Nejca pogosto dokaže, ko se kdo obrne na klub za pomoč. Tako kot pomagajo meni pri iskanju želenega Mustanga, z nasveti glede nakupa, restavriranja, popravil in vzdrževanja pomagajo tudi drugim. Po celotni Evropi imajo mrežo somišljenikov, ki so pripravljeni vskočiti na pomoč, če na primer kdo pri nas potrebuje
ogled kakšnega rabljenega Mustanga v Nemčiji ali na Nizozemskem. Veliko je vredno, če se ni treba na vsak ogled odpraviti sam – za prvo oceno stanja povsem zadošča mnenje nekoga, ki živi bližje, se spozna na Mustange in je pripravljen to storiti namesto tebe.
Vprašal sem ju, kaj bo naslednji korak. V smehu sta za začetek odgovorila, da verjetno gradnja večjih garaž. Seveda sta vedela, da ciljam na prihodnost kluba, ne pa na naslednji model na seznamu njunih želja, čeprav imata oba precej zanimiva in eksotična spiska. Na vrhu seznama sanjskih modelov je pri obeh Mustang Fastback Shelby iz leta 1967, nič kaj dosti pa se ne bi otepala niti legendarnega Mustanga Eleanor GT500 – seveda originala in ne kasnejše predelave. A to so vsaj zaenkrat le pobožne želje. Za začetek je na vrhu prioritet uspešna izvedba in visoka udeležba na aprilskem srečanju, kasneje pa vzdrževanje stkanih vezi ter širjenje organizacije in članov. Kaj naj še rečem, saj ste verjetno že zaznali, kako upam, da bom del njihove družine v kratkem postal tudi sam.
Besedilo: Gašper Pirman. Fotografije: Barbara Mahne, Gašper Pirman.
Mnenja uporabnikov
Napiši prvo mnenje!
Za komentiranje moraš biti prijavljen