Električna prihodnost
Razlogov, da smo se v primerjalnem projektu PRIMA vrnili k baterijsko-električnim (BEV) osebnim avtomobilom, je veliko. Med prvimi je verjetno ta, da se na tem področju trenutno pravzaprav največ dogaja: prihajajo novi proizvajalci in modeli, ki nam dajejo vedeti, da je prehod v brezemisijsko osebno mobilnost postal resna tema. Vsakodnevno sicer lahko že kar nekaj časa preizkušamo avtomobile v električnih flotah slovenskih avtomobilskih zastopnikov, a je vendar precej drugače, kadar jih postavimo v enake pogoje in pod drobnogled sedmih uredništev.
PRIMA smo: Avto Fokus, Avtomanija, Finance, Siol, Volan, Žurnal24 in Avtomobilizem.com.
Verjetno tudi še nikoli do zdaj – pa smo PRIMA že vse od marca 2016 – nismo tako dolgo in intenzivno soočali mnenj, ko smo iskali kandidate ter premišljevali, kaj vse nas zanima, ko jih bomo vozili. Ena plat medalje je, da smo želeli stopiti iz cone udobja, torej namesto manjših avtomobilov, ki jih največ vozimo na mestnih in primestnih razdaljah, izzvati večje električne avtomobile (in same sebe) na daljšo pot v manj znano okolje. Slednje velja predvsem, ko gledamo z vidika števila, nabora in delovanja polnilnic – saj veste, okrog doma človek hitro osvoji, kje lahko na hitro pride do električne energije, če nima možnosti polnjenja že kar v lastni hiši.
Kljub temu, da zdaj iz izkušenj že vemo, da so BEV bistveno bolj občutljiva na vozne pogoje kot vozila s klasičnim pogonom, nismo želeli zgolj preverjati njihovih dosegov v realnih pogojih in meriti hitrosti polnjenja v primerjavi z deklariranimi. To smo sicer seveda storili, a bolj v informativne namene, saj bodočim lastnikom ne bi dosti koristil podatek, s kakšno hitrostjo se je MG4 polnil 17. aprila 2023 na hitri polnilnici v Novem mestu. Vas bodo pa morda vseeno zanimale na enem mestu zbrane tehnične informacije, okvirne cene in morebitni popusti, stroški rednega vzdrževanja in zavarovalne premije, pa naši vtisi glede potniške kabine, prtljažnika in delovanja infozabavnih sistemov. Če je tako, vas vabimo k branju podrobnega opisa vsakega izmed preizkušenih modelov na tej povezavi.
V tokratnem prispevku so se nam pridružili:
- Aiways U5,
- Audi Q4 e-tron,
- BMW iX1,
- Ford Mustang Mach-e,
- Hyundai Ioniq 5,
- Kia EV6,
- Mercedes-Benz EQB,
- MG4,
- Renault Megane E-Tech Electric,
- Škoda Enyaq,
- Tesla Y,
- Toyota BZ4X in
- Volkswagen ID.5
Njihove osnovne tehnične podatke si lahko na enem mestu ogledate v razpredelnici na tej povezavi.
Za občutek: prvo merjenje porabe
Ker smo se v vseh naših dosedanjih soočenjih z avtomobili odpeljali na testni krog, je bil to prvi skupinski preizkus tudi za električne predstavnike. Aprilsko vreme zanje ni bilo ugodno, saj so bile temperature razmeroma nizke (okrog 9 stopinj Celzija), vreme pa deževno, tako da se je na cesti zadrževalo dosti vode. Zaradi obeh dejavnikov je bila izmerjena poraba na koncu poti zagotovo nekoliko višja.
Testni krog smo začeli z mestno vožnjo po Ljubljani iz smeri Zadobrove preko centra do Dolgega mosta, nato pa smo se odpeljali preko Horjula in Gorenje vasi do Kranja. Zadnji odsek je predstavljala avtocestna vožnja s hitrostmi do 130 km/h, čeprav smo se zaradi razmer na cesti (dež, gneča zaradi delovnih zapor) pogosto vozili počasneje.
Po pričakovanjih imajo BEV najvišjo porabo v hitri avtocestni vožnji, kjer pravzaprav ni mogoče zadržati opaznega praznjenja baterije z ničemer, razen s počasnejšo vožnjo. Slej ko prej se zato verjetno zgodi, da se vozniki zavestno prilagodijo preostanku energije v primerjavi s potjo, ki je še pred njimi, sploh če ne želijo narediti dodanega postanka za polnjenje. Prav zato na avtocesti pogosto srečujemo električne avtomobile, ki vozijo z nižjimi hitrostmi – še posebej po klancu navzgor.
Med porabo v mestni in primestni vožnji pri določenih modelih ni bilo posebne razlike, pri drugih pa kar precejšnja. Ker je naša pot vključevala tudi nekaj vzponov in spustov, gre morda del odstopanj pripisati tudi učinkovitosti regenerativnega zaviranja posameznih avtomobilov. Zanimivo je še, da so očitno lahko tudi večji in težji električni avtomobili že izjemno učinkoviti pri izrabi energije v primerjavi z manjšimi in lažjimi.
Počitniško romanje Slovencev
Ideja, da se na daljšo pot izven Slovenije odpravimo ravno v Severno Dalmacijo, izhaja iz razmišljanja, da so prav počitniške družinske vožnje tiste, zaradi katerih marsikdo pred nakupom prilagodi izbiro osebnega avtomobila. Do kakšne mere je to smiselno, naj presodi vsak pri sebi, zagotovo pa si podobne poti ne bi omislili leta 2019, ko smo prvič preizkušali zmogljivosti električnih avtomobilov. Takrat so imeli avtomobili opazno nižje deklarirane dosege, predvsem pa počasnejše opcije hitrega polnjenja z enosmernim tokom, ki jih proizvajalci sicer ne priporočajo prepogosto, a so nepogrešljive na dolgih poteh. Da niso vse ravno tako hitre, kot je zapisano v tehničnih podatkih, smo pa tudi kmalu lahko preverili.
Ker so bili preizkušeni modeli med seboj različni in nas ni bilo malo, smo se odločili na poti proti Zadru le za dve pravili: do našega cilja, 350-kilovatne ultrahitre polnilnice Ionity Zadar Tromilja, kjer so na razpolago tudi 150-kilovatne Tesline polnilnice Supercharger, naj se odpravi vsak po poti, ki mu z izbranim avtomobilom najbolj ustreza. Poskrbi naj le, da bo prispel okrog poldneva, baterija v avtomobilu pa naj ne presega bistveno 20-odstotne napolnjenosti (zaradi preizkusa hitrosti polnjenja).
Po pričakovanjih je večina želela še zadnjič napolniti avtomobile na slovenski strani, kjer sta na primer na voljo ultrahitra polnilnica na počivališču Smednik in novomeška 160-kilovatna polnilnice v okviru nakupovalnega centra. V bližini Bosiljeva (Vukova Gorica) se nahaja še sklop ultrahitrih polnilnic (do 178 kW). Od tam naprej je bilo ob avtocesti na poti do Zadra še nekaj 50-kilovatnih polnilnih lokacij, ki so sicer delovale brez težav, a si ne predstavljamo, kako bi uspele zadovoljiti potrebe večjega števila turistov z električnimi avtomobili v najvišji sezoni brez daljšega čakanja na prosto polnilno mesto.
Na cilj je prvi prispel voznik Tesle Y, ki je za 345-kilometrsko pot potreboval tri ure in 55 minut z vključenim 15-minutnim polnjenjem na 150-kilovatni polnilnici. Drugi najhitrejši je za enako pot s Kio EV6 potreboval štiri ure in osem minut, a po poti ni polnil. Ostalim je večinoma uspelo priti v petih urah, a z enim ali pa celo dvema polnjenjema, če jim v prvem poskusu ni uspelo dobiti prostora na 50-kilovatni polnilnici.
Najbolj varčni vozniki v naši floti so imeli na koncu poti povprečno porabo 20,2 kW/100 km (Volkswagen ID.5 in Kia EV6), 20,3 kW/100 km (MG4), 20,8 kW/100 km (Škoda Enyaq) in 21,0 kW/100 km (Renault Megane E-Tech, Mercedes EQB). Do 22 kWh/100 km so se zvrstili še vozniki Toyote bZ4x, BMW iX1 in Forda Mustanga Mach-e. S porabo 22,1 kW/100 km je sledil voznik Audija Q4 Sportback e-tron, nato pa Hyundaia Ioniq 5 (22,5 kWh/100 km), Tesle Y (22,6 kW/100 km) ter Aiwaysa U5 (28,0 kW/100 km). Pišemo o varčnih voznikih, ker želimo poudariti, da ima pri električnih avtomobilih na končno porabo še precej večji vpliv tudi dinamika vožnje oz. v našem primeru povprečna hitrost.
Spodaj so v tabeli podatki, kjer smo zabeležili moč polnjenja pri posameznih fazah napolnjenosti baterije. Vsa vozila so se polnila na polnilnici Ionity (350 kW), Tesla Y pa na polnilnici Supercharger (150 kW). Najvišjo deklarirano moč enosmernega polnjenja imajo med vsemi sicer Tesla Y (250 kW), Kia EV6 (240 kW) in Hyundai Ioniq 5 (220 kW), najnižjo pa Aiways U5 (90 kW) in Mercedes EQB (100 kW).
Nekaj zaključkov te zanimive in poučne poti smo s kolegi strnili v spodnjem posnetku, še več pa vam jih bomo v naslednjih dneh ponudili v obliki praktičnih nasvetov pred daljšo električno vožnjo.
Verniki ali skeptiki?
Ob preizkušanju električnih avtomobilov smo se na koncu odločili izprašati tudi sebe. Ni namreč nepomembno, kakšno je naše osebno stališče do napovedane ere električne mobilnosti. Zato smo pripravili interni vprašalnik, v katerem smo na podlagi prejetih odgovorov udeležencev tokratnega projekta za začetek ugotovili, da nismo več najmlajši, saj nas kar dve tretjini sodi v skupino nad 40 let. Večinoma imamo otroke, družinske člane pa vozimo z veliko prilagajanja in dodatne previdnosti. Sodimo med izkušene voznike in nas polovica letno prevozi več kot 35 tisoč km letno. Glede vprašanja, ali v vožnji bolj cenimo udobje ali visoko dinamiko, smo razpolovljeni. Ob testnih vozilih imamo vsi doma na razpolago še kakšnega, v našem voznem parku pa je dobra polovica takih z dizelskim pogonom in celo dobra desetina s povsem električnim. Šest od desetih nas ima možnost polnjenja električnega avtomobila doma.
Drugi del vprašanj je bil usmerjen v naša stališča, ko je govora o avtomobilih z vidika onesnaževanja okolja in vizije električne mobilnosti prihodnosti:
- malo manj kot polovica se nas nagiba v smeri trditve, da so prav osebni avtomobili pomemben vir obremenjevanja okolja;
- dobrih osem desetin nas (z večjo ali manjšo gotovostjo) meni, da bo poleg električne v prihodnosti zagotovo na voljo še kakšna druga alternativa osebne mobilnosti;
- šest od desetih misli, da trenutna električna ponudba še ni dovolj široka za naše potrebe pri delu in v prostem času;
- skoraj vsi se nagibamo k trditvi, da so cene električnih avtomobilov nerazumno visoke;
- izjemno deljena so naša mnenja o stanju tehnike BEV in njeni pripravljenosti na široko publiko uporabnikov, pri čemer nihče ni odločno potrdil trditve, da bi bila tehnika še bistveno enostavnejša in dodobra preverjena v primerjavi s klasičnimi pogoni;
- iz zgornjih odgovorov verjetno tudi ni presenetljivo, če nas je skoraj polovica odgovorila, da še dolgo časa nimamo namena kupiti domačega električnega avtomobila, čeprav imamo po drugi strani v skupini tudi že nekaj lastnikov.
Za nami je že kar nekaj električnih kilometrov, v skupini smo se večinoma samoocenili kot nadpovprečno izkušeni vozniki BEV. Medtem ko nas pod črto v izkušnji električne vožnje najbolj motijo iskanje primernih in delujočih polnilnic, zapletenost plačevanja storitev polnjenja in neprestano razmišljanje o dosegu, smo najbolj navdušeni nad (zvočnim) udobjem, intenzivnim pospeševanjem ter nenazadnje dejstvom, da v vožnji manj onesnažujemo.
Za konec je vsak izmed nas imel možnost, da izbere tri izmed preizkušenih električnih avtomobilov, ki si jih lahko predstavlja v svoji garaži. Skoraj zagotovo, v dobrih osemdeset odstotkih, bi se tam znašla Tesla Y, le za en glas manj je bilo na”nakupovalnih seznamih” želja po Hyundaiu Ioniq 5, z nekoliko zaostanka pa sta s sedmimi oziroma šestimi glasovi sledila MG4 in BMW iX1.
Avtomobilizem.com (Foto: PRIMA.)
Mnenja uporabnikov
27 komentarjev za "Verniki in skeptiki: izkušnja elektromobilnosti je lahko zelo različna"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Če smo se do sedaj uspešno skrivali za uvoženim voznim parkom iz Deutschland bomo z EV padli tja kamor sodimo, na Balkan. Balkan javni promet, Balkan ceste, Balkan polnilnice in Balkan lopovski narod
V tem obširnem testu manjka en ključen podatek in sicer koliko €€ nas recimo stane prevoženih 100 km? Ob tem mogoče tudi kakšna primerjava na različnih polnilnicah ter primerjava z domačim polnjenjem itd. Vem, da bi si lahko na podlagi izmerjenih porab kWh/100 km ter prikazanih stroškov servisiranja marsikaj izračunal sam (sem tudi si), ampak hej, to bi moral biti OBVEZEN del sam po sebi. Vse skupaj je potem zelo zanimivo primerjat z ICE, sploh, ko zraven upoštevaš še nabavne cene. Pod črto si kar nekje tam tam. In ko k temu dodamo vse znane in tudi v tem testu navedene sitnosti zase vem, da bo sigurno še vsaj en naslednji avto ICE.
Podatke o cenah polnjenja (in drugih radostih) na poti najdete še v tem prispevku https://www.avtomobilizem.com/novice/prakticni-nasveti-pred-daljsimi-potmi-z-elektricnim-avtomobilom/15-05-2023/ Vrednotenje tega s povprečnimi porabami v neke kumulativne cifre bi bila pa zelo približna ocena, ker se res izjemno pozna na porabi, kako posameznik vozi in ostali (zunanji) dejavniki. V izračune stroškov energije doma pa tokrat nismo šli, ker je to res zelo obsežna tema s številnimi vsebinskimi poglavji. Ampak se je bomo v prihodnje zagotovo tako ali drugače lotili!
Super, za začetek sem hotel vsaj to, da zapišete cene kWh na polnilnicah. Seveda je jasno, da je poraba odvisna od več dejavnikov ampak enako velja tudi za ICE pa se vseeno zapišejo porabe iz nekaterih vnaprej določenih scenarijev, kjer se potem lahko delajo primerjave. Pri EV-jih bo bolj kot medsebojno primerjanje le teh večini vsaj na začetku bolj zanimiva primerjava z ICE, npr. že omenjen strošek goriva/elektrike za 100 prevoženih km itd.
A za ICE poleg prabe tud napišejo cene bencina na različnih pumpah?
Si morda pomislil, da imaš pri gorivu samo 2 opciji (AC ter izven AC) in da še tu ni takega enormnega odstopanja kot pri elektriki?
Si pomislil, da bi večina polnila doma, ker drugače raje vozijo bencin? Za primere 1x ali 2x letno, ko boš nekje drugje polnil, se pa ne splača zbirat podatke od vseh ponudnikov, niti me ne briga ta podatek za 2x na leto.
Si pomislil, da dosti ljudi NIMA možnosti polnjenja doma (npr. blokovska naselja) in da so ravno zato informacije o cenah na polnilnicah dobrodošle? Ko in če kdaj bo ta možnost dana vsem, ja takrat pa to res ne bo več tako pomembno ampak do tja je še precej daleč…
Ja, se zavedam. Za take pač električni avto ni (še).. in zato raj pljuvajo čez EV z ostalimi, ki si jih ne morejo privoščiti ali pa jih sploh še niso vozili :).
Področje polnjena na elektriko – za razliko od običajnega točenja goriva – tudi pri polnjenju na poti omogoča še celo vrsto dogovorov (naročnin oz. pogodbenih cen/ugodnosti ob nakupu avta) med ponudnikom in odjemalcem, zato se mi zdijo stvari precej manj pregledne in jih je/bo težje primerjati.
Jaz se med vožnjo do morja ne mislim pretepati s prepotentnimi lastniki EV avtov za mesto na polnilnicah.. Na Norveškem je druga zgodba pri nas pa je EV zgodba mrtva že od samega začetka dokler ne bo ogromnih investicij v električno omrežje.
Do Zadra moraš pridet v enmu šusu, ne pa da se vmes 2x na 30 minutnem kofet ustavlaš.
Resnici na ljubo… Ne vidim potrebe po ustavljanju v NM. Če so/bi štartali s polno baterijo bi bil dovolj postanek za eno kavo do Zadra. Sam imam pol manjšo baterijo in tudi pol manjšo porabo kot krave zgoraj, in je domet podoben. Do Splita pridem z enim polnjenjem. Da je infrastruktura slaba pa nismo krivi kupci. Tudi zakaj bi človek moral plačati več za hitrejše polnjenje. Nafta je enaka na pištoli za avto ali za tovornjak, cena pa je enaka.
Prav imaš, ampak, že dolgo je znano, da je poljnjenje doma najceneje, drugod pa vlada Texas.
Opažam, da se Toyota bZ4x zelo slabo obnese pri porabi in pri polnjenju baterije. Sem pogledal tudi druge teste in tudi tam opažajo podobno, namreč da ima Toyota neverjetno visoko porabo energije. Neverjeten flop za tako renomirano znamko. Sicer je res, da so bili testi v zimskem času, a vseeno opazno odstopa od konkurence v negativnem smislu.
Še en nakupovalni voziček, ki se ga je potrebno izogibati.
Avto je na platformi od plug in hybridov, zato ni tako učinkovit. Nova ev platforma prihaja..
Če se ne motim je tista testna ki so jo vozili AWD…torej dva elektromotorja
Toyota dela avte katere kupci potrebujejo, poglejte si rezultate prodaje, čigavi modeli so najbolj iskani. Prej kot slej se je bilo treba vključiti v EU trend vsiljevanja EV. Hitro bodo prišli bolj sofisticirani modeli, brez skrbi. Tudi jaz ne bi izbral bz4x.