Oznaka REEV je pravzaprav okrajšava za “Range Extender Electric Vehicle” oziroma smiselno prevedeno električno vozilo s podaljševalnikom dosega. Poenostavljeno bi ga lahko označili kot neke vrste priključni hibrid. V čem se torej razlikuje od C10 s polnim baterijsko-električnim pogonom ali pa od drugih klasičnih priključnih hibridov?
V teoriji je super
1,5-litrski štirivaljni bencinski agregat v primeru podaljševaljnika dosega deluje izključno kot generator električne energije. Njegova edina vloga v pogonskem sklopu je polnjenje precej zmogljive baterije z 28,4 kilovatnimi urami ali pa dovajanje energije elektromotorju. Kolesa vrti le elektromotor, ki seveda črpa energijo iz vgrajene baterije. Ker je le ta precej zmogljiva, pa C10 REEV omogoča vožnjo izključno na električno energijo; kot pravijo v tovarni, bo z ugasnjenim bencinskim motorjem lahko prevozil do 100 kilometrov. Ko pa se ob izpraznjeni bateriji mora zagnati bencinski motor, naj bi vedno deloval v najbolj ugodnem območju vrtljajev. S tem bi morala biti v teoriji poraba vedno zelo ugodna, vožnja pa podobna tisti s polnim baterijsko-električnim pogonom – mirna, neslišna in s primernim pospeškom.
Na cesti nekaj očitnih slabosti
Ker je C10 v baterijsko-električni izvedenki že preizkusil Matjaž in opisal vse prednosti in slabosti v notranjosti (klikni za test tukaj), bom jaz tokrat večino časa namenil ravno pogonskemu sklopu. Serijski priključni hibrid je namreč pri nas relativno nova zadeva. Podobno zasnovan sistem ponuja Nissan, a ne gre za priključni hibrid in je vgrajena baterija precej manj zmogljiva.
Ob pogledu na tehnične podatke zanimivo ni nikjer specificirana moč bencinskega motorja, temveč navajajo le moč elektromotorja. Bencinski štirivaljnik nima nikakršne povezave s kolesi, zato naj njegova moč ne bi igrala pomembne vloge pri pospeševanju. Elektromotor pa s 158 kilovati moči in 320 njutonmetri navora predstavlja povsem enakovredno alternativo C10 EV, saj gre za modela z identično močjo elektromotorja. Pogon je tudi tukaj speljan na zadnji kolesni par.
Ker gre za sorazmerno zmogljivo baterijo, jo lahko polnimo na hitri polnilnici z močjo do 65 kilovatov. Ekonomično to ni, a lahko komu pride prav. Bistveno bolj pomembno je, da imamo v rezervoarju dovolj bencina, saj večina dosega sloni na bencinskem motorju. Ob polni bateriji bo C10 REEV prevozil med 70 in 90 kilometri brez lokalnih emisij, a bo številka 90 kilometrov dosegljiva izključno brez avtocestne vožnje ter ob defenzivno naravnanem vozniku. Bolj realna ocena se suče okrog dosega 70 kilometrov.
Porabi okoli sedem litrov
Pri Leapmotorju obljubljajo porabo 0,9 litra na 100 kilometrov. To številko se seveda da “uloviti” ob polni bateriji, ob prazni pa bo poraba bližnje sedmim litrom na sto kilometrov. Kar pa na koncu ni majhna številka in je povsem primerljiva s klasičino gnanimi križanci podobnih dimenzij.
Doseg? Obljubljajo skupnih 900 kilometrov, v praksi pa bo znašal tam okrog 700 kilometrov kombinirane vožnje. Od Ljubljane
do Budimpešte, kjer je bila vožnja izključno po avtocesti, pa še kakšnih 100 kilometrov manj.
Čeprav se vsaj na papirju pogon s podaljševalnikom dosega sliši zelo privlačen, pa v praksi ne vidim pretiranih prednosti. Ne le na račun porabe goriva, tudi hrup motorja je v potniški kabini precej glasen in moteč. C10 REEV pa kljub 158 kilovatom moči ne prinaša pretiranega vznemirjenja v vožnji. Pravzaprav pospešuje izredno leno, tako zelo, da sem to opazil že po nekaj sto metrih vožnje. Pri hitrosti 130 kilometrov na uro pa se zdi, kot, da je dosegel svoj vrhunec vrtljajev in že kar moteče brni.
Zanimiv je tudi prikaz povprečne porabe, saj jo Leapmotor prikazuje nekoliko drugače. Potrebno je nekaj privajanja na celoten sistem, saj se povprečje ne računa na prevoženo razdaljo, ampak se povprečna poraba računa za vsak pogon posebej – torej samo takrat, ko je bila določena vrsta pogona v uporabi. Posebej se prikazuje tudi poraba energije, če smo baterijo napolnili preko vtičnice.
Sistemi, ki predvsem motijo voznika
Za konec so tukaj še vozniško asistenčni sistemi. O tem, da se avto lahko odklepa samo preko namenske kartice, ki jo moraš nujno prisloniti na voznikovo ogledalo (preko sovoznikovega ogledala ali preko stikala v vratni kljuki to ni mogoče), niti ne mislim izgubljati besed, ker gre za izjemno neuporabno rešitev. Ob vsej opremi, ki jo je res veliko, manjkajo sprednji senzorji. Pa tudi delovanje določenih varnostnih sistemov je zelo moteče. Adaptivni tempomat je nervozne sorte, zato vozilo vseskozi cuka in malenkostno pospešuje in zavira – neprijetno za potnike v avtomobilu. Tudi sistem za nenamerno zapustitev voznega pasu je kar nekoliko paničen in s tem moteč. Kolikor sem slišal od kolegov, so nadgradnje programske opreme blagodejno vplivale na delovanje asistenčnih sistemov, a njihovo prilagajanje oziroma izklapljanje preko zaslona na dotik ostaja moteč faktor.
C10 REEV je cenovno poravnan z baterijsko-električnim C10, vendar je zaradi subvencije realno dražji za 7.200 evrov. Že zaradi precej povprečnega delovanja pogonskega sklopa pa ne morem mimo dejstva, da bi sam vedno raje izbral polno baterijsko-električni pogon kot pa podaljševalnik dosega.
Besedilo in fotografije: Gašper Pirman.
Mnenja uporabnikov
1 komentar za "Za vse, ki se bojijo prekratkega dosega"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Veliko minusov, tudi prtljažnik ima bolj za okras.