Kljub številčnemu osvajanju evropskih trgov so kitajski avtomobili še vedno prevečkrat v nehvaležni vlogi odpravljanja predsodkov in prepričevanja kupcev, ki so vajeni, da pri bolj uveljavljenih znamkah celo z veseljem doplačujejo za “zrak v pnevmatikah”. Te naloge so se zelo uspešno lotili tudi pri znamki Jaecoo, ki spada v portfelj enega večjih kitajskih proizvajalcev Chery, na kupce pa cilja s svojim bolj premijsko usmerjenim nastopom v razredu, v katerem vlada precej neprizanesljiva konkurenca.
Tehnološko zanimiv in prepričljiv
Jaecoo 7 že na prvi pogled ne skriva različnih vplivov na svojo oblikovno zasnovo zunanjosti. S škatlasto silhueto in pokončno držo z jasno izraženimi robovi spominja na določene oblikovne prvine modelov Range Rover. A na nek način kljub temu ohranja lastno identiteto z veliko sprednjo masko z navpičnimi linijami in ozkimi žarometi ter s prepoznavnim svetlobnim podpisom žarometov, ki so standardno v tehnologiji LED. Dimenzijsko se s 4,5 metri dolžine sicer uvršča v sredino razreda, a na prvi (in drugi) pogled deluje večji, kot dejansko je. Tako daje vtis resnega, skorajda robustnega terenca, ki pa bo najverjetneje večino časa preživel le v džungli mestnih krožišč in parkirišč. Njegov prepričljiv nastop dodatno podkrepi tehnološko zanimiva priključno-hibridna pogonska opcija, ki se je skrivala pod motornim pokrovom testnega avtomobila. Tako imenovani “super hibrid” preverjeno zagotavlja dovolj električnega dosega za potrebe vsakdanjih poti, v kombinaciji z bencinskim motorjem in 60-litrskim rezervoarjem za gorivo pa se tudi na daljših potovanjih ne bo treba kaj dosti ustavljati na bencinskih črpalkah.
Okus evropskih kupcev, z nekaj rezerve
Zasnova notranjosti je sodobna in dovolj premišljena, s smiselno ergonomijo ter na pogled in otip nadpovprečnimi materiali za ta cenovni razred. Podajanju informacij so namenili kombinacijo digitalne instrumentne plošče pred voznikom in sredinskega pokončno orientiranega velikega zaslona informacijsko-multimedijskega sistema z umirjeno grafiko in odzivnim uporabniškim vmesnikom. Ta bi lahko bil po mojem mnenju uporabniku nekoliko bolj prijazen oziroma zasnovan na način, da zahteva manj odvračanja pozornosti med vožnjo. A kot smo pri kitajskih proizvajalcih že vajeni, bo verjetno za to potrebnih le nekaj programskih nadgradenj v prihodnosti, saj so že velikokrat dokazali, da znajo poslušati in slišano tudi udejaniti.
Upajmo, da enako velja tudi za fizične gumbe, kjer bi prav prišlo nekaj dodatnih – vsaj za upravljanje in dostop do največkrat uporabljanih funkcij, vključno s klimatsko napravo. Brez dodatnih vmesnikov so poskrbeli tudi za enostavno povezljivost (žično ali brezžično) mobilnega telefona in uporabo sistemov Android Auto in Apple CarPlay. Glede na velikost zaslona, ki bi ob vodoravni orientaciji že skoraj zadostil televizijskim potrebam manjše dnevne sobe, pa bi prav prišla možnost ločenih prikazov na enem zaslonu – pol zaslona za prikaz parametrov avtomobilskega sistema, druga polovica pa za prikaz zrcaljenja mobilnega telefona oziroma sistemov Android Auto ali Apple CarPlay.
Tudi v najnižji nastavitvi položaja sedežev se v njem še vedno sedi precej visoko in pokončno – podoben občutek, a v manjši meri kot sem ga dobil v enem od Fordovih enoprostorcev, kjer je v komentarjih eden od bralcev takšen vtis opisal kot “da imaš občutek, kot da sediš na avtu in ne v njem”. Na položaj sedenja se sicer po nekaj dneh uporabe navadiš in tudi meni ni bil več tako nenavaden kot na začetku. Sedeži sicer ponujajo dovolj udobja tudi na daljših poteh, potnikom zadaj pa, ne glede na položaj sprednjih sedežev, ostaja dovolj prostora za kolena. Prtljažnik ni med največjimi, a ostaja v prostorninskem razrednem povprečju in ponuja dovolj uporabnega prostora za prtljago, ob zloženih naslonjalih zadnjih sedežev pa tudi dovolj dolžinskih centimetrov za prevoz raznih športnih rekvizitov.
Pogonski, kjer se ujameta teorija in praksa
En od bolj prepričljivih prodajnih argumentov modela Jaecoo 7 je njegov priključno-hibridni sklop, pri katerem sem se tudi sam po nekaj sto kilometrih vožnje prenehal spraševati o ustreznosti poimenovanja (SHS – Super Hybrid System), saj pozitivno preseneti z večino lastnosti. Kombinacijo 1,5-litrskega turbinsko podprtega bencinskega štirivaljnika in zmogljivega električnega motorja namesto klasičnega samodejnega menjalnika z zobniki povezuje namenski hibridni menjalnik (DHT – Dedicated Hybrid Transmission); v njem sta integrirana dva električna motorja (za pogon in regeneracijo) in s pomočjo sklopk preklaplja med različnimi načini delovanja. Bencinski motor deluje v prilagojenem ciklu ob visoki, 44,5-odstotni toplotni učinkovitosti. Ob polni bateriji vožnja do 140 km/h večinoma poteka na elektriko – v tem primeru glede na preizkušeno lahko pričakujemo do 60 električnih kilometrov pri avtocestnih hitrostih, pri katerih se poraba dvigne do 25 kWh na sto prevoženih kilometrov. Po drugi strani se je ob umirjeni vožnji po regionalnih cestah in mestu večinoma gibala med 14 in 18 kilovatnimi urami na sto prevoženih kilometrov.
Ko nivo napolnjenosti baterije pade pod 25 odstotkov, se praviloma vključi hibridni način delovanja in bencinski motor – pri nižjih hitrostih v vlogi generatorja, saj za pogon še naprej skrbi električni motor, pri hitrostih nad približno 80 km/h pa sprednja kolesa poganja kombinacija obeh, kar je lepo razvidno iz ponazoritve na osrednjem zaslonu informacijsko-multimedijskega sistema. Hibridni način delovanja napolnjenost baterije ohranja med 22 in 28 odstotki, prehodi med različnimi opcijami pogona pa so, ne glede na hitrost vožnje, praktično nezaznavni. Nekaj zamere gre prikazu porabe, ki zajema le zadnjih 50 prevoženih kilometrov in prikazuje tri vrednosti – porabo električne energije, porabo bencina in skupno porabo v litrih bencina, ki jo dobi po svoji logiki preračunavanja porabljene električne energije. Po neuradnih informacijah naj bi na takšen prikaz že letelo kar nekaj kritik, zato lahko verjetno že v bližnji prihodnosti pričakujemo programski popravek z možnostjo drugačnega prikaza. Ob hibridnem delovanju se poraba bencina pri mestni vožnji in po regionalnih cestah giblje med 4,5 in 6 litri na sto prevoženih kilometrov, tudi ob vožnji s hitrostjo na zgornji toleranci avtocestnih omejitev pa ni presegla 7,5 l/100 km. Tekom testnih voženj, ki so v veliki meri potekale po avtocestah, je avtomobil pri 834 prevoženih kilometrih porabil 52 litrov bencina in 27 kWh električne energije, pridobljene ob dveh polnjenjih.
S poudarkom na udobju
Priključno-hibridni Jaecoo 7 se, dokler ne pretiravamo z dinamiko, izkaže kot udoben in tih avtomobil z nastavitvami podvozja, ki so prizanesljive do potnikov tudi na slabših cestnih podlagah. Glasnost v kabini ne naraste bistveno niti pri višjih hitrostih, saj tudi pri hitrostih nad 130 km/h ni pretiranega hrupa in motečega zvoka vrtenja motorja v visoke vrtljaje. Volanski mehanizem je, skladno z značajem avtomobila, lahek in dokaj natančno posreduje informacije o dogajanju pod kolesi, a mu manjka neposrednosti za bolj dinamično premagovanje ovinkov ob izkoriščanju vseh zmogljivosti pogonskega sklopa.
Vse manj izgovorov
Jaecoo 7 na evropski trg prihaja kot zanimiv novinec med športnimi terenci. Svojo zgodbo gradi na atraktivnem videzu, opremljenosti in, v primeru testnega vozila, tudi na tehnološko dovršenem priključno-hibridnem pogonskem sklopu, ki ob uglajenem delovanju ponuja dovolj zmogljivosti in električnega dosega. Kot celota predstavlja uravnotežen paket, z vidika opremljenosti, zmogljivosti in cene ter ne dopušča več veliko manevrskega prostora in dvomov niti največjim skeptikom v vozila kitajskega porekla – kajti v primeru Jaecoo 7 SHS ne gre več za vprašanje izvora, temveč predvsem razmerja med tem, koliko plačaš in kaj za to dobiš.
Besedilo in fotografije: Matjaž Zupančič.
Mnenja uporabnikov
9 komentarjev za "Vse manj izgovorov"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Pise se leto 2026. In pod plus je apple car play??? XC90, ga ima serijsko iz leta 2015. Koliko kitajci placujejo za predstavitve, ce res nimate kaj bolj pametnega dati pod +?
Najbrž kar dobro plačajo.. vidiš tudi kako dolgo testi kitajcev ostajajo na vrhu. evropski so gor pol dneva, pa jih že zamenja nek kitajski polizdelek.
Izgovorov je vse manj, ampak še vedno in vedno enako pri vseh kitajcih: polivinilasti sedeži, upravljanje vsega preko touch ekranov, tečni asistenčni sistemi. Pa s poprodajo se bodo morali še izkazat. Vsekakor pa bojo evropski proizvajalci tenko piskali.
Slučajno poznam notranjost (in zunanjost) tega vozila in lahko zagotovim , da je “polivinil” na njegovih sedežih za dva razreda bolj kvaliteten od tistega, ki je (poleg tekstila) uporabljen v Tiquanu 4 ALL , da primerjave materialov in izdelave sprednje maske, ki je Tiquanu 4ALL v sramoto, raje ne omenjam.
Nimam pojma kakšne sedeže ima tiguan, sem pa prepričan, da pri nakupu ugodijo moji želji po čisto navadni tkanini, ki ni hkrati zoprno lepljiva in nemarno drseča.
Sem (precej razočaran) lastnik Tiquana 4ALL 1.5 eTSI kupljenem decembra lani.Danes ga ne bi več kupil.Tole vozilo vozi pa sorodnik , zato obe dobro poznam.In ne, ob nakupu ne bi ugodili tvoji želji (samo) po materialu na sedežih, ta je pač odvisen od celotnega paketa opreme posamezne verzije vozila.
Anri, pusti jih, lastniki Nemcev so se posebej obcutljiva kasta 😀
Saj si menda videl kaj kupuješ preden si kupil. Pač ne ni kupil paketa s polivinilastimi sedeži. Ali pa sploh tiguana, če je smotan.
Prodej vagna pa si kup tega kitajca.