Stara šola
Pa saj Mitsubishijevi oblikovalci v osnovi niti niso imeli namena ustvariti retro-kultnega modnega dodatka na štirih kolesih, ki so tako popularni v zadnjem času. Ne, z modelom Mirage (kakor se sicer imenuje na neevropskih trgih) so želeli narediti zgolj čim bolj racionalno prevozno sredstvo, ki bi ga v prvi vrsti namenili razvijajočim se trgom (npr. Tajska, kjer ga tudi proizvajajo). In pri katerem zunanja oblika ne bi predstavljala poglavitnega prodajnega argumenta.
Pa vendarle, mar tovrstna filozofija racionalizma zapoveduje tudi to, da mora na vsak način izgledati tako staromodno in dolgočasno kot vremenarji na nacionalki?!? Nenazadnje je že na svetovni premieri pred šestimi leti v Tokiu deloval – podobno kot pred leti Korejci – dokaj zastarel kot povsem nov. Pa pri tem ni šlo za prav nobeno modno retro oživljanje japonskega avtomobilskega dizajna iz 90-ih let preteklega stoletja. Žal!
In že zaradi tega je lahko Space Star na evropskih tleh, kjer je v tem avtomobilskem segmentu še kako važna mikavna oblika, le stežka konkuriral bistveno mikavnejšim konkurentom (Aygo, 500, Twingo, Up!), svojo priložnost pa iskal zgolj z nizko ceno. Ter postal poleg Dacie Sandero celo najcenejši štirikolesnik na nemškem trgu (slabih 7.000 evrov)!
Zatorej ne čudi, da je bila zadnja kozmetična prenova malega Mitsubishija precej bolj izdatna, kakor smo sicer tega vajeni v zadnjem času, saj so želeli Japonci vsaj malce popraviti celoten vtis ter vnesti nekaj več čustev. Pri čemer bi znalo kakšno nepoučeno oko celo misliti, da gre za povsem nov model, saj so spremembe na zunaj (povsem nov sprednji del, preoblikovan zadnji odbijač, nova platišča) kar konkretne. Dodatno svežino hkrati zagotavljata nova karoserijska opleska, pri čemer pa je le potrebno priznati, da po »Sunrise« oranžnem odtenku verjetno ne bo ravno kakšnega pretiranega povpraševanja med osebki moškega spola.
Garfield
Tovrstna karoserijska barva, zaradi katere je testni avtomobil nehote spominjal na poznanega stripovskega mačkona, bi sicer verjetno precej bolj spadala h kakšni malce bolj razgrajaški različici (kot npr. pri Twingu GT). Žal pa pri Mitsubishijevi »vesoljski zvezdici« najmočnejšo motorno različico predstavlja zgolj 80-»konjski« trivaljnik, ki ponuja toliko pristnega športno dinamičnega doživetja kot medobčinsko prvenstvo v hitropoteznem šahu.
A da ne bo pomote, 1,2-litrski agregat nikakor ni »garfieldovsko« lenoben in zna biti povsem dovolj živahen znotraj mestnih središč. Le nad hitrostjo 90 km/h se zadeva malce zaplete, ko mu že samo pospeševanje do najvišje dovoljene avtocestne hitrosti predstavlja pravo muko, avtomobilsko notranjost pa napolni nič kaj blagozvočno brnenje malega trivaljnika.
Tako se lahko mali motorček, ki je sparjen s petstopenjskim ročnim menjalnikom, pohvali zgolj in samo z ugodno porabo goriva, ki tokrat ni bila višja od 5 litrov in pol. Kar pa nekako kar pričakuješ od avtomobila, ki tehta toliko kot osnovna verzija druge generacije Volkswagnovega Golfa ter se (tudi s pomočjo zadnjega »Evo« spojlerja) ponaša s tako ugodnim količnikom zračnega upora (Cx – 0,27), kot Toyota GT86.
Okej, resda se tudi ostala falanga tovrstnih konkurenčnih vozil(c) ne more pohvaliti s pretirano živahnejšo motorizacijo pod motornim pokrovom, pri čemer eno redkih svetlejših izjem predstavlja zgolj novi 90-»konjski« agregat TSI pri Volkswagnovem malčku.
Pa saj Mitsubishijevi inženirji niti niso imeli kakršnihkoli ambicij, da bi iz njega ustvarili radoživo žepno raketo, ki bi navduševala vozne puriste! Nenazadnje mu za kaj takega manjka malce bolj dodelano podvozje, ki bi bolje požiralo cestne neravnine, avtomobil pa se ne bi toliko nagibal v ovinkih. Poleg tega bi morali inženirji hkrati poskrbeti še za bistveno bolj komunikativen volanski mehanizem, ki ne bi deloval tolikanj sintetično.
Čas popustov
A vendarle je potrebno vedeti, da moramo na najmanjši Mitsubishijev model v ponudbi gledati več ali manj le skozi prizmo racionalnosti in nizkocenovnosti.
Na to kaže že precej puristično (ali, če želite, dolgočasno) opremljena notranjost, kjer boste zaman iskali kakršnekoli estetske presežke. Vseeno bi se lahko Mitsubishijevi arhitekti in dekoraterji vsaj malce potrudili ter vanj vtaknili sedeže z izrazitejšo konturo, na katerih bi lahko človek sedel eno uro brez opaznih lumbalnih težav. Ter upravljanje potovalnega računalnika, ki funkcionira s pomočjo majhne palčke med merilniki (kar se zna izkazati med vožnjo tudi za precej nevarno početje) dokončno prestavili … kamorkoli drugam. Da mukotrpnega parjenja telefona preko modrozobe povezave, ki zahteva poglobljeno branje navodil za uporabo, niti ne omenjam.
Človek bi tovrstne »varčevalne ukrepe« pri tovrstnem mestnem vozilcu, povsem oropanem kakršnihkoli novodobnih inovacij, še nekako razumel, če bi se osnovna verzija ponašala z enako ceno kot v Nemčiji (okrog 7 tisočakov). Tako pa deluje že njegova izhodiščna cena, pri kateri konkurenca ponuja precej bolj mod(er)ne kreacije, le malce preveč samozavestno nastavljena. Žal! Da o 13 tisočakov vrednem testnem primerku, ki navkljub dokaj bogati opremi za ta avtomobilski segment (ksenon, brezstični ključ, DAB, aluminijasta platišča), niti ne govorim. Tako bi lahko Mitsubishijev najmanjši model v ponudbi, ki ponuja svojevrsten pogled na polpreteklo daljnovzhodno avtomobilsko obdobje, hkrati podal tudi cenovno retrospektivo na čase, ko so bili tovrstni avtomobili še bistveno cenejši.
Tekst in foto: Urban Acman.
Opomba uredništva: po objavi testa nas je uvoznik obvestil, da so se cene modela Space Star po 1.7.2017 znižale za dodatnih 1.000 evrov. Cena testnega primerka tako po novem znaša 12.340 eur.
Mnenja uporabnikov
4 komentarjev za "Retrospektiva"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
80 KM, 845 kg, 180 km/h, res hiter, pospešek pa, tako, tako.
Deluje pa mi tako robustno narejeno, kvaliteta je ok ? Čigavi so motorji – lastni razvoj ?
Pri trivaljnima agregatoma, ki sta v ponudbi (šibkejši litrski s 70 KM ter močnejši 1,2-litrski) gre za produkta lastnega razvoja (https://en.m.wikipedia.org/wiki/Mitsubishi_3A9_engine#3A92), a v tujih medijih nista deležna pretirane hvale (https://www.cheatsheet.com/automobiles/cars-with-the-most-horrible-engines-of-all-time.html/?a=viewall).
Kar pa se same kvalitete na dolgi rok tiče, pa verjetno ne bo toliko uspešen kot njegov enoprostorski predhodnik (http://www.faz.net/aktuell/technik-motor/auto-verkehr/gebrauchtwagen-zuverlaessig-in-der-tradition-der-marke-1175393.html), saj nenazadje že pri zadnji JD Power študiji ni dosegel ravno blestečega rezultata (http://www.jdpower.com/ratings/study/2017-Vehicle-Dependability-Study/1882ENG/Small-Car/1135).
Mitsubishi ga že en čas lomi s staromodnostjo in tudi kvaliteto modelov, tale novi ‘Colt’ je pa samo še en izdelek, ki nadaljuje negativno tradicijo.