Passatomanija
Volkswagnov predstavnik segmenta D, ki se je prvič pojavil na avtomobilskem zemljevidu že daljnega leta 1973, velja za enega najbolj zaželenih avtomobilskih modelov na naših tleh. To dokazuje že bežen pogled na naša cestišča ter parkirišča trgovcev rabljenih vozil, kjer boste videli izjemno pisano paleto najrazličnejših Passatov. In to vse od četrte generacije dalje (B5), ki tudi po 24 letih od predstavitve izgleda še vedno dovolj brezčasno ter morda celo najmanj zastarelo od bližnjih konkurentov. Spomnite se zgolj na kakšno enako staro Laguno, Vectro ali celo Toyotino sivo miško Avensis.
Ravno omenjena verzija »Spaltmaß-Fetischist« Passata, poznana pod kodnim imenom B5, je obenem predstavljala svojevrstno prelomnico za samo znamko ter dodobra pripomogla k dvigu imidža. Vse od tedaj je Passat pridobival izjemno cenjen status tudi na Slovenskem, ki ga ni omajala niti (zaenkrat) najbolj razvpita afera v zgodovini avtomobilizma.
Zadnja generacija prodajne uspešnice, ki se je prvič razkrila že pred petimi leti in pol v Potsdamu, res ni bila tolikanj revolucionarna kot tista iz leta 1996. A je za razliko od malce bolj medlih predhodnic (B6 in B7) zopet uspela ponuditi za odtenek več elegance in imenitnih občutkov ter poskrbela za precej več klikov na spletni strani avto.net (ali, če želite, autoscout24.de). Pri čemer je bilo ogledov oglasov priključno-hibridne različice GTE, ki se je pojavila na cestah že leta 2015, verjetno enako zanemarljivo malo kot ogledov ponudb turističnih aranžmajev na Kitajskem v letošnjem letu.
Bi se lahko to spremenilo pri kozmetično prenovljeni verziji, ki se po novem ponaša z večjo baterijo ter posledično izboljšanim dosegom ob povsem električni vožnji?
Zeleno je modro
Četudi pri veliki večini populacije omemba imena Passat največkrat sproži asociacije na karavansko obliko ter kombinacijo črk »T«, »D« in »I«, pa to nikakor ne pomeni, da tudi ostale verzije ne bi bile dovolj zanimive. Pri Volkswagnu nas tako želijo že nekaj let s pomočjo priključno hibridne alternative prepričati, da je lahko enako zabavna in varčna kot toliko cenjeni dizli ter na trenutke tudi precej bolj uporabna, kot si to upa priznati marsikateri malikovalec oznake TDI.
Resda boste GTE na zunaj le stežka ločili od ostalih konvencionalno gnanih bratov, pri čemer boste imeli še več težav pri prepoznavanju kozmetično osvežene verzije. Kakorkoli že, priključni hibrid boste še najlažje identificirali po rahlo drugačnem prednjem odbijaču z LED žarometoma v obliki črke C ter maski, kjer se nahaja odprtina za polnjenje baterije, ki pa je po prenovi izgubila tisto prepoznavno modro linijo. Se pa modra barva, ki je sicer v avtomobilizmu tolikanj značilna za »zelene« modele, vseeno še vedno najde na nekaterih elementih (zavorne čeljusti, volanski obroč).
Tsta prava novost, ki jo je prinesla lanskoletna prenova, se skriva pod elegantno (nekaterim tudi dolgočasno) krojeno zunanjostjo, kjer je po novem na voljo večji baterijski sklop s 96 celicami (13 kWh namesto prejšnjega 9,9 kWh), nameščen pod zadnjo klopjo, ki omogoča 15 kilometrski daljši doseg. V idealnih pogojih, seveda!
Vsa ostala (hibridna) tehnika je ostala več ali manj enaka kot pri štiri leta starem predhodniku, kar pomeni, da je sklop sestavljen iz 1,4-litrskega TSI agregata z močjo 156 KM ter električnega motorja s 116 KM (sistemska moč znaša 218 KM), pri čemer za prenos skrbi dvosklopčni menjalnik DSG. V teoriji tako motoriziran Passat, ki mu nikakor ni moč očitati podhranjenosti (7,4-sekundni pospešek od 0 do 100 km/h ob vklopu tipke GTE), popije zgolj 1,6 l/100km ter pokuri za 14,2 kWh električne energije. Kaj pa v praksi?
Gorenjski avto leta
Hja, ob tovrstnih podatkih bi se znale zdrzniti tudi najbolj pristne gorenjske duše, ki so še do nedavnega zagovarjali svoj neuničljivi 1,9 Pumpe-Düse Golf. A le, če bodo ob nižji tarifi redno skrbeli za napolnjenost baterijskega sklopa, ki sicer na domači vtičnici potrebuje okrog 5 ur in pol do popolne napolnjenosti (oziroma 8 in pol ob zmanjšani moči polnjenja), kar bi moralo zadoščati za kakšnih 40 povsem električnih kilometrov. Oziroma toliko, kolikor jih dnevno naredi v povprečju tričetrt prebivalcev naše deželice. Pri čemer, zanimivo, pri tem niti ni potrebno biti ravno preveč nežen s stopalko za plin oziroma s svojo (polžjo) vožnjo spravljati ob živce ostale soudeležence v prometu (v povsem električnem načinu je sicer hitrost omejena na 140 km/h). Kozmetična prenova je obenem poskrbela še za mobilno storitev We Connect (vgrajena kartica eSIM), preko katere je moč nadzorovati med drugim tudi nivo baterije, medtem ko se polni.
Električni način, ki ga ob zadostni napolnjenosti baterije Passat GTE vozniku ponudi vedno ob zagonu avtomobila, je sicer moč vklopiti tudi s pomočjo stikala ob prestavni ročici (e-Mode). Preko istega gumba lahko obenem izberemo še hibridni način (optimalna uporaba obeh pogonov), polnjenje baterije s pomočjo bencinskega motorja ali pa zgolj nastavimo, koliko energije se ohrani v bateriji. A pozornost naj vseeno velja, saj se vam bo ob vsakodnevnem optimalnem izkoriščanju električnega pogona (kombinirana poraba le te se je tokrat ustavila pri 11,0 kWh/100km) lahko celo pripetilo, da boste povsem pozabili, kdaj ste nazadnje napolnili rezervoar svojega PHEV Passata. Pogled na števec goriva, ki se nikakor ne bo želel premakniti, pa vam bo narisal še večji nasmeh na obrazu kot takrat, ko ste se prvič zapeljali z Golfom VI TDI 90 KM na daljšo pot.
A ker Passat GTE ni namenjen zgolj striktnemu varčevanju, temveč zna pokazati ostalim (pretežno turbodizelsko gnanim) rivalom tudi nekaj zob, se spodobi, da občasno napodite na pašo vseh 218 sistemskih »žrebcev«. Temu je namenjeno stikalo GTE, s pomočjo katerega se vklopi funkcija Boost, ki avtomobilu doda precej več »žmohta« (optimalno izkoriščen TSI in elektroagregat), pri čemer postane odzivnejša tudi stopalka za plin, kabino pa napolni (umetno generiran) zvok motorja. A je ob tem le potrebno vedeti, da zgolj zaradi tega Passat GTE še ne postane dirkalni bolid ali celo – bog ne daj – sredstvo za sproščanje lokalnih Schumijev. Ne, za kaj konkretnejšega se tako motoriziran Passat izkaže med ovinki še vedno za odtenek preveč okoren in težaški (na tehtnici namreč pokaže nezanemarljivih 1.730 kg), pa četudi se lahko pohvali z dovolj prijetnim volanskim mehanizmom, ki ponuja zadosti informacij o tem, kaj se dogaja pod kolesi. DSG menjalniku, ki skrbi za prenos moči, ni moč očitati prav nič resnejšega, bi pa vseeno lahko bil urnejši in odzivnejši med hitrejšim speljevanjem, ko si vzame za drobcen odtenek preveč časa za premislek. Pri čemer je potrebno vedeti tudi to, da bo ob izpraznjenem baterijskem sklopu, kar se kaj hitro zgodi med kakšnim preganjanjem po gorskih serpentinah, tudi tisti GTE »žmoht« kaj hitro izpuhtel.
Ne, Passat GTE se precej bolj domače počuti med malce bolj defenzivnim križarjenjem na daljši poti, čemur pa je Volkswagnova poslovna limuzina tako ali tako v osnovi namenjena.
Družinske zadeve
Priključno hibridni Passat bi verjetno lahko naredil vsaj manjši preboj v smeri elektrifikacije v tem avtomobilskem segmentu, kjer še vedno vlada na prestolu turbodizelski agregat. Ter postal svojevrsten avtomobilski gverilec! In to še posebej v teh časih, ko postajajo dizli v mestih čedalje manj zaželeni, davčna zakonodaja pa jim bo čedalje manj naklonjena. A le, če bi bila cena tako motoriziranega Passata vsaj malce bolj »človeška« oziroma bližje podobno krepkim TDI verzijam. Resda se lahko GTE pohvali s precej bogatim spiskom serijske opreme, ki je po prenovi še bolj izdatna (npr. skupek asistenčnih sistemov IQ Drive , med katere spada tudi vozni pomočnik Travel Assist, ki prilagaja hitrost na podlagi navigacijskih podatkov, ipd.).
Vendarle pa se je s končno ceno le preveč približal izdelkom malce bolj premijskega leska, zaradi česar tudi argument nizke porabe dodobra razvodeni. Obenem mu ne gre v prid niti dejstvo, da enako opcijo ponuja Škoda za precej manjši kupček cekinov (34.347 eur). Resda je Superb PHEV na voljo z manj izdatno opremo (opremski paket Ambition), a se vseeno zdi, da so v tem primeru Čehi naredili le bolj pametno potezo, ki je precej bolj blizu potencialnim kupcem tovrstnih vozil (beri: podjetjem, ki iščejo najbolj racionalne opcije službenih vozil). A verjetno je Volkswagnovcem to prav malo mar, saj konec koncev vse skupaj ostane v družini!
Tekst in foto: Urban Acman.
Opomba: tokratna kombinirana testna poraba (4,3 l/100km ter 11,0 kWh/100km) je bila dosežena na vsakodnevnih poteh (kombinacija mestne vožnje, avtoceste in magistralnih cest) ter ob rednem polnjenju baterije. Ob izpraznjeni bateriji ter izključni uporabi bencinskega agregata se je poraba goriva povečala na okrog 8 – 8,5 l/100km, ob priganjanju pa celo na dobrih 9 l/100km. Ob vožnji zgolj na elektriko je bila poraba okrog 25 kWh/100 km (kombinirana vožnja).
Mnenja uporabnikov
25 komentarjev za "Preboj"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Razkuri me takšna okoljevarstvena hinavščina: kupiš avto, ki špara bencin, hkrati si pa vanj naložiš enormno nepotrebne, okoljsko svinjske opreme za božanje razvajene riti, s katero dokazuješ svoj pravi Jaz: boli te k. za okolje! Da o hibrid Poršeju ne govorim! Kakšno licemerstvo!
A je potem bolje, da tak osebek kupi, klasičen 2.0 TSI motor? Ga boš potem manj sovražil? Jaz bi spoštoval vsakega, ki kupi limuzno namesto SUV, ne glede na pogon. Ne razumem pa katera dodatna oprema v avtu je tako okoljsko svinjska in jo ni v nekem “navadnem” avtu, ki stane pol manj?
Torej: v osemdestih letih je povprečen avto pokuril povprečno 8l/100km. Danes povprečen avto ne pokuri bistveno manj, čeprav je tehnologija porabo na prostornino motorja praktično prepolovila. Kam je torej šel ves razvoj avtomobilske industrije? V udobje tistega, ki ga vozi, ne v okolje! Nimamo več 15s do 10kmh ampak 7s. Ne več 120kmh po avtocesti ampak 200. In vse udobje v avtu. Pa res rabimo v avtu ogrevanje sedežev, računalniške tablice na armaturki, vse električno pomično, masažo sedežev, itd itd.? Je res težko na roke prestaviti sedež ali steklo? Vse to dobimo iz okolja, ne iz naše energije in naših mišic. Ja, se strinjam, kupujmo limuzino, ne SUVov. In zakaj hinavščina? Zato ker narod misli, da s takšnim hibridom prispeva k okolju. Naj raje kupi ala Cliota, Megana, Dačo. Bo za okolje naredil precej več. In ja, tudi v teh avtih ni treba, da imamo vse kar nam ponuja avtomobilska industrija. Preberite kakšno filozofsko: npr. od prof. Kirna, ki je vse te strategije opisal že pred 30 leti in gremo točno po njih.
V 80ih je avto ala stoenka z 60 KM kuril 10+ litrov na 100, teža je bila pa okoli 750 kg. Danes 2x težji avto z 2x močnejšim motorjem z lahkoto pokuri vsaj 3 litre manj.
Moje izkušnje so drugačne. V 80ih sem imel nove, ali pa iz iste dekade naslednje avtomobile: Jetta 1.3, 60 KM, R5 TSE, 71KM,
Visa 11RE, 50 KM, Alfa 33 1.5 Ti 105 KM noben od njih ni imel porabe 10+ litrov. Vsi bistveno manj, skoraj primerljivo današnjim bencinarjem.
Mas mobitel? Predvidevam da ja. Zakaj ga mas, sej s stacionarnim tud lahko klices. A ves kolk umazanije proizvede mobilna industrija?
Če se že gremo “zeleno”: 3 leta rabljen v60 hibrid, 5 valjnik, za 3,3 krat manj? Pa še mrtvi kot ima serijsko 🙂
Za moje pojme pretirane ocene na vseh področjih, saj ne gre za nov voz le za face 2.Kar pa ni neka revolucija ne notranjosti ne pogonov ipd.
Rajsi vzamem Peugeot 508 za 42k z full opremo kot tole.. Pa se ostane ti 6k za konkretne dopuste in vikende.
Ne vem no, ampak te cene grejo pa res v visave.
Kupš dacio za 10 jurjev pa maš za cel lajf za dopuste in vikende.
Saj to vama je jasno da tisti ki kupi avto za 50k eur, gre veliko lažje in večkrat na dopust kot lastnik Dacie za 10k eur. Pa tudi zrezke večkrat je doma kot “dacia man”
Taki avti se ne kupujejo za gotovino in mu je najbrz vseeno ali bo placeval 200e ali 250e na mesec. Dopusti pa so z regresom in dohodnino.
Zelo korektno službeno vozilo, za poslovno floto naročim takoj. Da se pa v zasebnem času vozim s takim dolgčasom, in to za 48k !!…..ma ubibože malo več užitka v življenju si pa le privoščite, saj ne živite desetkrat. Za 48k se dobi avto, da komaj čakam da se spet nazaj usedem in zapeljem