Renaultov križanec, ki je v ponudbi francoske znamke pred nekaj leti nadomestil Kadjarja, je bil lani deležen posodobitve, na račun katere je postal skladnejši s trenutno aktualnimi prijemi Renaultovih oblikovalcev in dobil ostrejši videz po navdihu kupejevskega križanca Rafale. Preizkusili smo hibridno kombinacijo E-Tech v opremski različici Esprit Alpine, ki se nahaja v samem vrhu ponudbe tega modela.
V korak s časom
Austral je kot prvi model francoskega avtomobilskega proizvajalca zasnovan na tretji generaciji platforme CMF-CD, zato mu že ob prihodu na trg ni bilo moč očitati tehnološke zaostalosti. Kljub temu so se pri Renaultu lani odločili, da mu namenijo osvežitev, ki ga enakovredneje postavlja ob bok najnovejšim generacijam modelov znamke po obeh plateh – tehnološki in vizualni. Z novo zasnovanim sprednjim delom in žarometi je dobil prepoznavnejši prvi vtis, kot celota pa deluje bolj mišičasto in robustneje ter se je še bolj oddaljil od zaobljenih oblik, ki so definirale videz prejšnjih generacij Renaultovih križancev. Ob uravnoteženih razmerjih poseben poudarek dinamičnemu značaju zagotavljajo dodatki v temnih odtenkih in večja platišča, ki spadajo v opremski paket Esprit Alpine.
Ah, te ročice
Notranjost še naprej razveseljuje s premišljeno zasnovo in z izbiro kvalitetnih materialov, ki poskrbijo za bolj premijski vtis, kot bi ga pričakoval v Renaultovem modelu tega segmenta. Armaturno ploščo (poleg oblazinjenih delov) prekrivajo površine iz na otip in pogled prijetne mehke plastike, v podobnem slogu pa so poskrbeli tudi za preostanek površin v kabini, ki jo sicer zaznamuje še sprejemljiva količina sijajne klavirske plastike, znanega magneta za lovljenje prahu in prstnih odtisov. Na splošno dobro ergonomsko zasnovo malenkost kazi postavitev ročic na desni strani volana – ročice menjalnika, vklopa brisalcev in ročice za upravljanje multimedijskega sistema.
Predvsem ročici menjalnika in vklopa brisalcev sta tako tesno skupaj, da ti pred očmi hitro zaplešejo brisalci namesto želene izbire načina delovanja menjalnika, ko z roko nenamerno oplaziš ročico brisalcev. V ostalih pogledih nad samo ergonomijo sicer nimam pripomb, saj so večini najpogosteje uporabljanih funkcij namenili fizične gumbe, vse ostalo (razen zgoraj omenjene namestitve ročk) pa je logično razporejeno in v dosegu voznikovih rok. Sedeži, ki so bili v testnem avtomobilu ogrevani in z masažno funkcijo, ponujajo dovolj udobja tudi na daljših vožnjah, a bi jim (vsaj spredaj) lahko namenili nekoliko daljši sedalni del. Zadaj se sedi dobro, dovolj prostora za kolena pa bodo imeli tudi tisti z daljšimi nogami.
Največ pozornosti v kabini pritegne pokončno postavljen zaslon informacijsko-multimedijskega sistema, ki deluje na osnovi Googlovega operacijskega sistema in ob vpisu z računom Google omogoča neposredno uporabo večine Googlovih aplikacij, brez potrebe po zrcaljenju telefona in uporabi sistema Android Auto. V kombinaciji s sistemom zvočnikov, za katere so poskrbeli pri znamki Harman Kardon, je poskrbljeno za kvalitetno predvajanje glasbe, vse skupaj pa po zagonu deluje hitro in odzivno. Uporabniški vmesnik je zasnovana intuitivno in omogoča upravljanje oziroma priklic želenih informacij ali funkcij s kar najmanj odvračanja voznikove pozornosti s ceste.
Poskočen hibridni pogon
Pod motornim pokrovom testnega štirikolesnega primerka je bila vgrajena hibridna kombinacija, ki predstavlja zmogljivejšo od dveh pogonskih opcij tega modela in se nekoliko razlikuje od običajnih hibridnih rešitev. Samopolnilni hibridni pogonski sklop združuje turbinsko podprt 1,2-litrski bencinski trivaljnik z dvema električnima motorjema, vse skupaj pa povezuje samodejni večmodalni samodejni menjalnik, ki, z dvema prestavama za električni motor in štirimi za bencinski, skupno omogoča petnajst kombinacij.
Po mojih opažanjih (glede na to da sem imel možnost preizkusiti najnovejšo generacijo sicer šibkejšega Renaultovega hibrida z 1,8-litrskim motorjem v modelu Dacia Bigster) zmogljivejša kombinacija z 1,2-litrskim motorjem deluje malenkost manj uglajeno, kljub temu, da naj bi s prenovo Renaultovi inženirji poskrbeli za dodatno uglasitev celotnega sistema. Vzvratna vožnja poteka vedno na elektriko, bencinski motor pa je po potrebi le v vlogi generatorja, če v bateriji – ki ima sicer večjo kapaciteto, kot smo je vajeni pri običajnih hibridnih pogonskih sklopih – ni dovolj energije. V večini primerov samo električni motor zadostuje za pogon tudi ob umirjenem speljevanju, nekje pri hitrostih med 30 in 40 km/h pa se mu pridruži še bencinski motor. Celotna kombinacija je precej kompleksno zasnovana in zagotavlja zvezno in gladko pospeševanje v primeru umirjene vožnje. Ob odločnejšem pritisku desne stopalke ali po izbiri športnega načina pa največkrat pozabi na uglajenost, saj je menjava prestav ali zagon bencinskega motorja precej bolj zaznaven na račun sunkov in zvočne kulise trivaljnika v višjih vrtljajih. Ne glede na vse zapisano lahko dodam, da je zaloge moči in navora v vsakem trenutku dovolj za odločno pospeševanje in odzivnost tudi pri višjih hitrostih.

V času testnih voženj se je poraba ustalila pri 6,1 litra bencina na sto prevoženih kilometrov, kar je sicer dober liter več od normirane porabe po ciklu WLTP (verjetno so svoj davek pobrale tudi temperature okrog ničle), res pa je, da je večinapoti potekala v zgornji toleranci avtocestnih omejitev. Ob umirjeni vožnji po mestu in regionalnih cestah se poraba, tudi na račun skoraj polovičnega deleža vožnje na elektriko, spusti proti petim litrom goriva na sto prevoženih kilometrov, na avtocesti pa večinoma tudi ob priganjanju ne preseže sedmih litrov. Kot zelo uporabna se je pri mojem načinu vožnje izkazala možnost spreminjanja intenzivnosti rekuperacije preko obvolanskih ročic, kar uporabo mehanskih zavor zmanjša na minimum ter v vozno izkušnjo vnaša podobne občutke kot pri vožnji baterijskih električnih vozil.
Za večjo agilnost
Na seznamu doplačil testnega Australa je bil tudi sistem krmiljenja vseh štirih koles 4Control Advanced, ki pri zavijanju ali manevriranju po mestnih ulicah pri nižjih hitrostih poveča okretnost in ustvari občutek vožnje številko manjšega avtomobila, pri višjih hitrostih pa zagotavlja več stabilnosti. Do hitrosti 50 km/h se zadnja kolesa obračajo v nasprotno smer od sprednjih in s tem zmanjšajo radij zavijanja, pri višjih hitrostih pa manjši odklon zadnjih koles v isto smer izboljša oprijem v ovinkih. Stopnja odklona zadnjih koles je nastavljiva preko izbire voznega načina, sam pa sem imel na začetku precej mešane občutke pri intenzivnejših nastavitvah odklona, saj avtomobil občutno drugače reagira na premike volana pri vožnji po ovinkih – osebno mi je najbolj ustrezala nastavitev nekje v srednjem območju intenzivnosti. Čvrstejše nastavitve podvozja so recept za manj nagibanja v ovinkih, a je zato malenkost slabše blaženje cestnih nepravilnosti – pri tem svoje dodajo tudi 20-palčna kolesa z nizkopresečnimi pnevmatikami, ki jih prinaša najboljši opremski paket.
Ima svoje prednosti
Renault Austral tudi po prenovi deluje zrelo in premišljeno zasnovan ter kot celovit paket cilja na širši krog kupcev. S svojimi lastnostmi in tehnološko naprednostjo izpolnjuje pričakovanja kupcev družinskega avtomobila v želji po udobnem in prostornem vozilu. Sploh v preizkušeni različici pa brez težav zadovolji tudi želje in potrebe vseh, ki si za volanom občasno zaželijo več zmogljivosti in dinamike.
Besedilo in fotografije: Matjaž Zupančič.










































Mnenja uporabnikov
3 komentarjev za "Sodoben hibrid za vsakdanjo rabo"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Ravno to me moti. Zvočna kulisa trovaljnika v avtu za 46 jurjev. Ni ok.
Ena lepsih voznikovih ergonomij, sploh lepo integriran pokoncni display, ki ne strli iz armature kot neka after market iz Temu. Ne vem kaj mislijo s 3 obvolanskimi rocicami na desni strani…?
en lepših SUV-ov.