Čas je, da na prestol stopi levji kralj
Peugeot je novi 3008 vrgel v kotel, kjer se je že vzpostavila hierarhija: tropu srednje velikih terencev v Sloveniji poveljujejo cenovno dostopna Dacia Duster, Hyundai Tucson, Kia Sportage in Nissan Qashqai. Kljub številnim dobro uveljavljenim tekmecem se na prvi pogled zdi, da imajo pri Peugeotu material, ki lahko poseže po vodilnih mestih. Najpomembnejši je seveda zunanji videz. Če je bil prej 3008 všeč le tistim, ki iščejo resnično prostorno potniško kabino, je zdaj poslanstvo 3008, da očara z zunanjim videzom. Morda je nekoliko nerodno le to, da v ponudbi ni štirikolesnega pogona, zato bodo vsi, ki si ga želijo ali ga dejansko potrebujejo, novinca črtali s seznama potencialnih kandidatov.
Nedvomno lahko govorimo o oblikovnem posebnežu, ki bo enim všeč, drugim pač ne. Sam spadam med prve – kljub temu, da sem bil po prvih uradnih fotografijah še precej skeptičen glede tega, kako bo celota delovala v živo. Strah je bil povsem odveč; Peugeot je v mojih očeh ustvaril atraktivno vozilo, ki uspešno nadgrajuje slog terensko naravnanih vozil. Z menoj se je strinjalo kar precejšnje število naključnih mimoidočih, našlo pa se je nekaj posameznikov, ki bi si želelo za odtenek bolj umirjenega videza. A na srečo imamo na trgu več kot zadosti modelov, da kupcem ne bo zmanjkalo možnosti izbire.
60 sekund
Dovolj, da te 3008 očara. Sedeš za volan, pritisneš stikalo za zagon motorja in pred teboj se prižgejo futuristični števci. Jap, je že prevzel pozornost. V nekaj preostalih sekundah v oči padejo še lično oblikovana ter praktična stikala in drugačna ročica menjalnika. Poprimeš za zgoraj in spodaj prirezan volanski obroč in si njegov.
Številne podrobnosti in majhne pozornosti lahko dodobra spoznaš počasi, med uporabo in povem vam – tudi po tednu dni sem prav presenečeno našel še kakšno novost. Predstavljajte si, da bi odpirali božična darila več kot teden dni. Jeeej!
3008 ni 308
Med 308 in 3008 je v resnici veliko več razlik kot le ničla v imenu. Če pustim ob strani videz, kjer je 308 bistveno bolj zadržan kot njegov večji brat, je dovolj zgovoren podatek, da novinec sloni na najnovejši modularni arhitekturi EMP2, ki jo lahko pri PSA raztegujejo in krčijo za potrebe novih modelov. Peugeot 3008 ima tako za 55 milimetrov daljšo medosno razdaljo in je kar 194 milimetrov daljši od Peugeota 308.
Za lažje dojemanje teh dimenzij jih je morda dobro uvrstiti še med konkurenco: 3008 je razmeroma velik za svoj segment, saj je kar za 70 milimetrov večji od Nissana Qashqai in le za 2 milimetra krajši od Renaulta Kadjar – pri Peugeotu so ga postavili v sredino segmenta. Težko bi to rekli za prtljažni prostor, ki s kompletom za popravilo pnevmatik meri 591 litrov, z rezervno pnevmatiko pa je malenkost manjši (520 litrov). Najbolj se mu približa Hyundai Tucson, vsi ostali zgoraj našteti tekmeci pa za njim močno zaostajajo.
i-Cockpit drugič
Podoben učinek kot zunanji videz ima tudi potniška kabina – ali ti je všeč ali ne. Sam sem zopet med prvimi, všeč mi je. Še več, zdi se mi fantastična, kljub temu, da sem potreboval dan ali dva za navajanje na majhen volanski obroč in da ima nekaj manjših pomanjkljivosti.
Nad prvo generacijo i-Cockpita nisem tožil samo jaz, težave so bile pogoste. Pomanjkljivosti so priznali celo Francozi in pošteno pljunili v roke. Ohranili so visoko postavitev števcev in majhen volan, vendar so ga tokrat malce prirezali in hkrati popravili položaj sedenja. Če sem pri 208 in 308 le stežka našel idealen položaj sedenja (oziroma ga sploh nisem), je tokrat drugače. Digitalni števci so nameščeni dovolj visoko, da so bili dobro pregledni, brez da bi moral popolnoma spustiti volanski obroč.
Do sedaj vse dobro
Peugeot i-Cockpit druge generacije sledi predhodniku tudi pri upravljanju funkcij. Tako na armaturni plošči kraljuje 8-palčni zaslon na dotik. Tudi tu so Francozi priznali napako z neodzivnim zaslonom, ki je bil enostavno neprimeren za odgovorno nalogo. Svoje delo so popravili z odliko, novi zaslon na dotik je neverjetno odziven, hiter in intuitiven. Pri hitrejšem in predvsem bolj varnem rokovanju mu pomagajo domiselna letalska stikala.
Novi i-Cockpit vozniku omogoča prikaz bogatega nabora informacij – navigacije, aktivnih sistemov za pomoč pri vožnji, podatkov o izbranem voznem programu ter potovalnih podatkov. Za doplačilo je na voljo poseben sistem i-Cockpit Amplify, ki deluje na vsa čutila. V praksi to pomeni, da sistem samodejno nastavi jakost ambientalne osvetlitve in barve zaslonov, nastavi prostorske zvoke, vključi večtočkovno masažo sedežev (do pet programov) in po želji odišavi potniški prostor.
Začetno navdušenje in čustven odziv se s časom umirita, predvsem na račun nekaj nedoslednosti. Tako recimo zmoti upravljanje klimatske naprave preko zaslona na dotik. Nihče me ne bo prepričal, da je – navkljub še tako odzivnemu zaslonu z velikimi številkami in puščicami – med vožnjo na tak način varneje nastavljati temperaturo kot z vrtenjem stikala, ki ga najdeš z zavezanimi očmi. V primerjavi s predhodnikom deluje sistem bistveno bolje, a je potrebno še vedno preusmeriti pogled s ceste na zaslon, natančno zadeti tipko in jo večkrat pritisniti.
Proizvajalci vozil so me na nek način že kar prisilili, da se neham pritoževati nad preglednostjo zadnjega stekla. Vsi namreč v ospredje raje potisnejo obliko oziroma se uporabnost umika videzu. Enako je tudi v tem primeru, kjer za preglednost nazaj skrbi vzvratna kamera. Škoda le, da je slabše ločljivosti in zaostaja za konkurenčnimi izdelki. Testni primerek je bil opremljen še s 360-stopinjskim sistemom kamer, a bi si tudi tukaj želel boljše vgrajene kamere.
Še zadnji večji minus: Francozi niso največji poligloti, a bi slovenščino že lahko počasi začeli nameščati v svoja vozila.
Lahkoten cestni ples
Zahvaljujoč novi arhitekturi, uporabi aluminija (pokrov motorja in blatnika) ter plastike (dno in pokrov prtljažnega prostora) so Francozi privarčevali okroglih 100 kilogramov. Morda se komu sliši malo, a ima velik vpliv
na vozne lastnosti. Peugeot 3008 zlahka požira neravnine in različne luknje ter se hkrati zelo dobro znajde med ovinki. Gre za odličen kompromis, primeren za naše ceste.
Kot sem že omenil so se pri Peugeotu odrekli štirikolesnemu pogonu, a če pogledamo z druge perspektive – Peugeot za zmago na slovitem reliju Dakar prav tako ni potreboval štirikolesnega pogona. Saj vem, 3008 DKR in civilni 3008 imata enako le značko in silhueto, vse ostalo pa je prirejeno ekstremnim razmeram.
V preobrazbi iz enoprostorca v križanca je 3008 pridobil atraktiven videz, a izgubil nekaj splošne uporabnosti. Čudovito izdelan in slogovno dovršen avtomobil, s številnimi inovativnimi dodatki ter intuitivno zasnovo armaturne plošče, je Peugeotov zadetek v polno. Povrh vsega se odlično znajde tudi na cesti, kjer se izkaže kot odličen izdelek za vsakdanje potrebe. Kljub 22-centimetrski oddaljenosti od podlage se bolje počuti na asfaltirani cesti, kjer ga bodo lastniki verjetno vozili 99 odstotkov časa.
Besedilo, fotografije in video: Gašper Pirman.
Mnenja uporabnikov
10 komentarjev za "Na vse ali nič"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Tole je estetsko topshit. Vrečke od konzuma dam jaz vedno zadaj za prvi sedež na tla. Enkrat se odločiš, da se ti pač ne bo mudilo v življenju in živiš lepše.
Zelo dobro napisano, avto res zleze pod kožo in bi se praktično o vsem strinjal z avtorjem. Škoda le to, da je nekoliko prenizek v kabini (strop me boža po glavi). Tako je in so se pač odločili za tak kompromis na račun boljšega izgleda ter lepše lege na cesti. Drugače pa nič od katerega koli navedenega minusa jaz avtu ne zamerim toliko, kot to, da ima na zadnji strani prednjih sedežev trdo plastiko. S to potezo se človek v avtu počuti takoj bolj utesnjenega, efekt je tak, kot da bi za 5 cm skrajšali kabino.
Se strinjam s kritiko na račun trde plastike na hrbtni strani prednjih sedežev (čeprav tu pri 3008 je izvedba še kolikor toliko lična). Ta dejansko omeji prostor za kolena oz. udobje – razlika je, če tiščiš kolena v mehek sedež, ki se običajno na tem mestu “udre” še za tistih par cm ali trdo plastiko. Iz tega razloga se npr. sam izredno nerad vozim zadaj v Hyundai ix35, sploh, če je pred mano kak dolgin, ki ima sedež bolj nazaj. Ima pa kar nekaj znamk podobno, vedno pa se najbolj načudim, ko vidim to neugledno plastiko v Audijih in BMW-jih. Še zlasti ker znamki ne slovita po kaki prostornosti na zadnjih sedežih…
Nisem ga peljal, ker je zdaj brezpredmetno, prišel je prepozno zame. Vseeno sva si ga ogledala z ženo in če ga primerjam z Kadjarom, sta tukaj nekje po prostornosti, torej, placa več kot dovolj.3008 je nama lepši, tako zunaj kot znotraj. Komu sta oba všeč, bo moral na probno vožnjo
Prepozno bi bilo, če bi umrl..je še čas sprobati in nabaviti. Drugače pa se mi ta avto zdi vizuelno zelo svež, ampak kaj, ko je že znana ta utesnjenost kabine in s tem manjša praktičnost, kar v praksi še največ šteje.
Naj menjam avto po enem letu? Če ga bom imel vsaj 5 let, me 3008 verjetno ne bo več mikal.
Izvedljivo je..nekateri menjajo avto že po pol leta..
Lep tale 3008 vsaj zunanjost, ker znotraj ima malo cudno postavljene merilnike in tudi tipke za ventilacijo na zaslonu so mi malo zgresene, ni ga cez klasicne knofe.
Napaka v besedilu, na EMP2 modularni platformi je tudi 308 in C4P.