Konjeniki, v galop!
Japonci so neskončno ponosni na svojo tradicijo. To je nenazadnje moč opaziti tudi pri znamki Mazda, kjer želijo v prav vsakega od svojih avtomobilov vdahniti duh starodavne japonske lokostrelske veščine Yabasume, pri kateri sta potrebna popolna usklajenost jezdeca in konja. Hja, Mazdini kreativci imajo pač primerno bujno domišljijo! Kakorkoli že, vozniki njihovih modelov naj bi bili deležni podobnih občutkov kot omenjeni lokostrelci med ježo, kar jim je še najbolj uspelo pri modelu MX-5, ki velja za daleč najbolj vozno uživaški model v njihovi paleti.
Tovrstno »kiborško« povezanost med strojem in človekom pa v precejšnji meri ponuja tudi druga generacija športno uporabnega CX-5, ki se je pojavila na trgu v lanskem letu. V razredu srednje velikih SUV, kjer se na svetovni ravni proda največ Toyot RAV4 in Nissanov X-Trail, velja za enega najbolj vozno prepričljivih predstavnikov svoje vrste, zaradi česar se lahko povsem enakovredno kosa z (že od nekdaj vozno suvereno) Fordovo Kugo. Ter, nenazadnje, tudi z dovolj prepričljivim Volkswagnom Tiguan.
In ne le to! Novi CX-5, ki je precej neposreden v sporočanju informacij, kakšen je stik s podlago in kako se giba avto na cesti, hkrati ponuja podobno dinamično vozniško izkušnjo kot precej dražja konkurenca prestižnejšega pedigreja (npr. Audi Q5 in MB GLC). Pri tem pa vseeno raje ne delajte kakšnih primerjav z ekstatično uživaškim Stelviom.
Kakorkoli že, CX-5 se ponaša s hvalevredno zgovornim volanskim mehanizmom, saj je ravno prav obtežen tudi med hitrejšim preganjanjem med ovinki in daje voznikovim dlanem in zadnjici dovolj povratnih informacij. Pri tem je vse skupaj še nadgrajeno s sistemom vektorskega nadzora sil (G-Vectoring Control), ki prilagaja motorni navor, da je vsako kolo optimalno obremenjeno, zaradi česar je krmiljenje natančnejše, vodenje pa izboljšano.
Podvozje je dovolj uravnoteženo, nagibanje karoserije, ki je pri drugi generaciji za 15 odstotkov bolj vzvojno toga, pa skorajda tako nezaznavno kot nasmešek na Šarčevem obrazu po sestanku z Levico. Vseeno ostaja še nekaj prostora za izboljšave, saj bi se lahko podvozje manj streslo, ko avtomobil zapelje čez kakšno (vselej neugodno) zaporedje prečnih neravnin.
Zadostna konjenica
Navkljub temu, da se dandanes izvaja prava novoveška inkvizicija proti dizelskim agregatom, je še vedno moč trditi, da so v razredu srednje velikih športno uporabnih vozil še vedno najbolj iskana pogonska opcija med potencialnimi kupci. In to vse dotlej, dokler se primerljivo dragi hibridi (ali zgolj dodobra dodelani bencinarji) ne bodo ponašali s podobno porabo, kar pa zaenkrat uspeva zgolj Toyoti (RAV4 Hybrid) ter njeni prestižnejši podznamki Lexus (NX). Žal je pač tako, da pri končni izbiri še vedno najbolj odloča denarnica!
Navkljub precej dinamični naravi Mazdine CX-5 ni prav nobene resnejše potrebe, da bi pogledovali k (naj)močnejši dizelsko gnani opciji v ponudbi, saj že osnovna, v kateri rezgeta 150 konjev, povsem zadovolji osnovne apetite. Znani 2,2-litrski Skyactiv turbodizel, ki se ponaša z izjemno nizkim kompresijskim razmerjem (14:1), namreč navdušuje z živahnostjo (tudi pri nizkih vrtljajih!) ter zna dodati celo rahel (vendar res rahel!) pridih športnosti. K tovrstnim občutkom dodatno pripomore natančen menjalnik s kratkimi hodi med prestavami, ki ponuja celo nežne asociacije na tistega v vozno ekstatični MX-5.
Resda pa bi k sami filozofiji družinsko potovalnega športnega terenca precej bolj spadala kakšna menjalna avtomatika (pa ne kakšna tista z oznako CVT, ki velikokrat učinkuje kot apaurin k motorni viagri), pa četudi bi se poraba nekoliko povečala. Ob tem je dokaj nerazumljiva Mazdina prodajna politika, saj je kombinacija najšibkejšega dizla in menjalne avtomatike na voljo zgolj s slabšim opremskim paketom (Attraction). Kdor pa vseeno želi bogatejši paket (Revolution), ki ponuja vsaj najosnovnejše varnostno-asistenčne sisteme, ter se razvajati ob avtomatiziranem delu menjalnika, je prisiljen pogledovati k štiri tisočake dražji 175-»konjski« različici. Da o (skorajda že samoumevni) opciji radarskega tempomata, ki je na voljo zgolj pri najdražjem paketu Revolution Top, niti ne govorim! Čakamo na prvo kozmetično prenovo ter na morebitne prilagoditve cenika!
Štirikolesni pogon i-ACTIV, ki uporablja 27 tipal, sicer ni nujno potrebe, je pa fin, saj izboljšuje trakcijo na slabših podlagah. Kljub dobrodušno odmerjenemu odmiku od tal (20 cm) ter solidnemu požiranju neravnin na makadamu kakšnih resnejši avantur z njim le ne izvajajte, saj mu za kaj takega že v osnovi manjkata tako zapora pogona (50:50), kakor tudi sistem za počasnejše spuščanje po klancu.
Paradni konj
Verjetno ni presenečenje, da je CX-5 že ob prihodu na trg zaradi svoje modne SUV zasnove, ki je v zadnjih časih med kupci zaželena kot papeževi rožni venci med romarji v Vatikanu, brž postal paradni konj proizvajalca iz Hirošime. Temu pritrjujejo tudi prodajne številke, saj gre za najbolj zaželeno Mazdino vozilo na evropskem trgu!*
Druga generacija Mazdine prodajne uspešnice se je hkrati otresla še zadnjih sledi konfekcijskega pridiha, ki je bil še opazen pri prvi generaciji, kar se verjetno še najbolj pozna v njeni notranjosti. Izjemno prijetni notranji arhitekturi tako ni moč očitati prav nič resnejšega, le kakšen milenijec, ki mu brez zadnjih tehnoloških »gadgetov« živeti ni, bi si verjetno želel nekoliko sodobnejši info-zabavni sistem. A pri Mazdi že pripravljajo povsem novega, ki naj bi v kratkem našel svoj prostor tudi v CX-5. Pomanjkanje digitalnih merilnikov? Ah dajte no, koliko informacij pa med vožnjo (podatek o hitrosti se tako ali tako projecira tudi na HUD zaslon) sploh resno potrebujete?!? Okej, le kakšnih primerjav s premijskimi proizvajalci raje ne delajte, saj mu še vedno manjka izdatnejša količina končnih izdelkov iz aluminija (vsaj notranjih vratnih kljuk!) ter lesa (dokaj cenena plastična imitacija na armaturni plošči), kakor tudi kakšna vselej zaželena ambientalna osvetlitev.
Nova generacija CX-5 se ponaša s precej bolj dinamično napadalnim zunanjim videzom, kar se še najbolj opazi na sprednjem delu z »renčečo« (in na trenutke tudi že rahlo agresivno) masko ter »prežečimi« LED lučmi. Mikavno! S tem ponuja prepoznavno zunanjo podobo, ki je svetlobna leta daleč od kakršnekoli generičnosti, tolikanj značilne za japonske proizvajalce v preteklosti, zaradi česar že od daleč veš, za katero znamko gre.
Zatorej se nikar ne čudite, če boste svojo novo Mazdo CX-5, ki predstavlja šolski primerek sodobnega športno uporabnega jeklenega konjička, želeli vsako jutro povsem podzavestno – podobno kot džokej svojega žrebca – pobožati po dinamično krojeni karoseriji Kodo. Jinba Ittai!
Tekst in foto: Urban Acman.
* 59.499 prodanih CX-5 v letu 2017, 53.871 CX-3, 43.794 modelov 3, 31.703 modelov 2 in 23.090 modelov 6.
Mnenja uporabnikov
7 komentarjev za "Šepetati konjem"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Uauu, že vidim, da so ji celo zračnike montirali v že tako prezajetni A stebriček, kar pomeni še večji mrtvi kot v križiščih!Drugače dober avto, upam, na ne rajvi več preveč!
Vsekakor lep avto, razen tega štrlečega monitorja lcd na armaturki je vse ok, meni pač ti ekrani nikakor ne pašejo na armaturke in kot vidim jih že marsikdo umika in vgrajuje v armaturko, kar je veliko lepše in boljše vsaj zame, to mi skazi celo notranjost avtomobila, toda kot vedno okusi so različni.
Meni pa ni tako všeč, kot kakšni drugi modeli Mazde.
Digitalni merilniki so fajn zadeva, ampak določene znamke imajo tako lepo popedenane klasične, da ni potrebe po digitalnih. V to kategorijo za mene spada tudi Mazda. Še ena opazka. Srebrna barva ji ne sede, pri vseh drugih pridejo linije veliko lepše do izraza.
Piz… je lep.