Preveč racionalen?
Seatov predstavnik nižjega srednjega razreda, ki ga gledamo v tej generacijski izvedbi na naših cestah že dobrih pet let, velja za svojevrstnega prenovitelja španske znamke. Z njim so uspeli Španci dodobra prebroditi krajšo krizo identitete tistih časov ter dokazati, da se avtomobilsko znamko rešuje na povsem drug način, ne zgolj s cenenimi rešitvami v obliki preznačkanih koncernskih produktov (npr. Exeo). Mar ne, Lancia?!?
Tretja generacija modela Leon se je v tem času, odkar je na trgu, izkazala za izredno korektnega predstavnika svoje vrste, ki prepriča z germansko urejenostjo ter – še posebej pri karavanski različici – z racionalno uporabnostjo. Ampak, saj za vraga vse to ponuja v Volkswagnovem koncernu že sestrska Octavia, ni res?!
In če povsem odmislim na kakšne sladostrastne različice Cupra, ravno pomanjkanje emocij ter oblikovne drznosti, kar bi nekako ponižno pričakoval od mediteranske znamke, predstavlja še največjo težavo novega Leona. Poglejte zgolj testni primerek, ki je bil odet v nič kaj pretenciozno belo barvo (ki, mimogrede, stane več kot 600 evrov!), nanj pa so bila nataknjena zgolj 16-palčna platišča. Okej, tovrstne nedoslednosti je sicer moč rešiti že z malenkostno prilagojeno konfiguracijo (npr. vsaj z izbiro opremskega paketa FR), ki zna dodobra zakriti malce bolj konservativne (ali, če želite, sterilne) zunanje linije Seatovega predstavnika segmenta C.
Zadnja kozmetična prenova, ki se je zgodila pred dvema letoma, je sicer prinesla nekaj svežine (nov dizajn LED žarometov ter še nekaj dekorativnih malenkosti), a še vedno premalo.
Korektno
Pomanjkanje oblikovalske svobode je še bolj opazno v Leonovi notranjosti, kateri sicer ne moremo očitati prav nič resnejšega, a bi si vseeno zaslužila malenkost več avantgardnosti in unikatnosti. Francozi znajo to precej bolje! In če pustim ob strani tisti poznani germanski občutek za ergonomijo ter vsesplošno urejenost, Leon znotraj ne ponuja prav nič drugačnih občutkov kot nemška in češka žlahtnika (beri: Golf in Octavia).
In ne le to! V Leonu boste celo zaman iskali nekatere elemente, ki jih sicer ponujata tehnična dvojčka (npr. mehko obloženi predali v vratih), pri čemer imaš vseskozi tudi občutek, da je sestavljen bolj na hitro (posamezni škripajoči plastični deli). Omenjene površnosti bi človek nekako še razumel, če bi bil Leon cenovno pozicioniran precej nižje od svojih »bratrancev«, a ob ogledu cenikov kaj hitro ugotoviš, da temu ni tako. Poglejte zgolj ceno testnega vozila, ki ni nič kaj nižja od primerljivo opremljene Octavie oziroma Golfa.
A vseeno zna karavanski Leon navdušiti z obiljem prtljažnega prostora, ki je sicer za okrog 15 bokalov sangrije manj prostoren kot pri nemško-češkem sorodstvu, ter dovolj družinsko prilagodljivo notranjostjo. Soliden (a ne perfekten!) je novi info-zabavni sistem, ki je pregleden, a bi lahko bil na trenutke odzivnejši. Med pomanjkljivosti je moč šteti še pomanjkanje serijskih varnostno-asistenčnih sistemov, a k sreči le-ti ne zahtevajo gore denarja. A navkljub temu – pri Golfu je že od srednjega paketa Comfortline radarski tempomat na voljo brez kakršnegakoli doplačila!
Kanček emocij
V kategorijo racionalnosti obenem spada tudi že poznani litrski turbo-bencinski agregat z oznako Ecomotive, ki je v ponudbi od lanskega leta dalje, pri čemer je tokrat za prenos moči skrbel 7-stopenjski menjalnik DSG. Še posebej zaradi tega, ker je kar za 2 tisočaka cenejši od čedalje bolj osovraženega dizla.
Trivaljni agregat prepoznavne Volkswagnove oznake, pri kateri sicer marsikoga spreleti srh zaradi težav v preteklosti, sicer na papirju ne obljublja veliko, a se v praksi izkaže za precejšnje presenečenje. Motorček prostornine dveh steklenic piva San Miguel, v katerem rezgeta 115 »žrebcev«, namreč navdušuje z živahnostjo in dinamičnostjo (kolikor je pač lahko pričakujemo od tovrstne konjenice, seveda) ter se zna ob konkretnejšem pospeševanju oglasiti tudi z rahlo rezkim zvokom. Vseeno pa se lahko v večini voznih režimov pohvali z izjemno tihim in mirnim delovanjem, kjer ga bo le poredkoma izdala njegova trivaljna zasnova. Morda še najbolj med nekoliko grobim delovanjem Start&Stop sistema, ko se avto precej neprijetno strese, zaradi česar je bolje, da omenjeni »varčevalni« pripomoček enostavno ugasnete.
Za dovolj solidnega (a ne ravno perfektnega) se hkrati izkaže 7-stopenjski dvosklopkovni menjalnik DSG, ki s svojo menjalno pametjo včasih malce preseneča. Tako se nikar ne čudite, da se boste že pri 55 km/h vozili v 6. prestavi, ko se bo motor vrtel zgolj s 1.400 vrtljaji na minuto, zaradi česar se boste pričeli povsem podzavestno že med povsem običajno vožnjo voziti v načinu S (sport). Nenazadnje postane menjalnik s tem tudi precej bolj odziven, motor pa se vrti v bolj optimalnih vrtljajih. In četudi boste z DSG-jem vseskozi »športno« razpoloženi, bo poraba goriva ostala povsem v mejah normale in jo lahko brez težav ohranjate pri 6 litrih. Odlično!
Seat Octavia Variant
Med karavani avtomobilskega segmenta C predstavlja trojček iz koncerna Volkswagen še vedno eno najbolj varnih izbir. In četudi se na štartni liniji že pojavljajo njihovi generacijski nasledniki, se še vedno lahko pohvalijo z dovolj konkurenčnimi voznimi lastnostmi, da se lahko brez sramu postavijo ob bok precej mlajšim rivalom. Je pa vseeno ob tem potrebno priznati, da se jim je, vsaj v tem elementu, velika večina ostalih predstavnikov tega avtomobilskega razreda (tudi tistih iz korejskega polotoka) že hudičevo približala!
A se vseeno zdi, da marsikdo, ki se odloča med prej omenjenimi Volkswagnovimi karavanskimi trojčki, Seatovo opcijo velikokrat (ne)zasluženo spregleda. Ter se ob isti ceni raje odloči ali za precej bolj »ziheraškega« Golfa ali pa za Octavio, ki si je v zadnjih letih pridobila sloves mitičnih razsežnosti.
Tako upam, da bodo Seatovi oblikovalci (oziroma njihovi germanski gospodarji) pokazali dovolj drznosti pri ustvarjanju prihajajočega modela, da bi ta zmogel izžarevati še malenkost več tistega znanega južnjaškega temperamenta, ki bi mu dodal tudi nekaj več samosvojega karakterja. Takšnih in drugačnih »golfov« imamo na trgu tako ali tako že dovolj.
Tekst in foto: Urban Acman.
* Pata negra ali »črni parkelj« je svetovno znani španski pršut, ki je pridelan iz prašičev pasme Iberico de Bellota. Španci hkrati izraz »pata negra« uporabljajo za vse ostalo, kar je najvišje kvalitete (ljudi, stvari, …).
Mnenja uporabnikov
8 komentarjev za "Spajanje okusov"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
V osnovi mi dizajn Leona ni napačen, tudi zasnova notranjosti in razporeditev/ergonomija so kul, ampak obvezno mora bit FR z LED lučmi, sicer deluje prav ceneno. Žal je tako opremljen predrag za to kar ponuja, s srednjo opremo pa sta tako Golf kot Octavia bolj všečna.
V času 1. in 2. cordob, ibiz, in toledov je bilo seatov precej več na cesti, kot jih je videti sedaj… Takrat so bili (glede na konkurenco) boljši kot so sedaj (to velja za celoten VAG), pa tudi manj je bilo konkurence…
Meni je samo Seat FR videt solidno, ostalo pa krneki.
Meni osebno je zelo lep leon. Lepši od golfa octavie in a3ja. Problem seata je notranjost. Ko se vsedeš v golfa se takoj vidi, da je par stopničk višje.
Jaz bi takoj kupil avto, če bi bila zunanjost od leona notranjost od golfa
Seat naj bi imel nek pridih športnosti in vse, kar me na športnost spominja, je izhodiščna lega kazalcev hitrosti in obratov na števcu. In čisto nič drugega!