Drži, konkurenca je bila pred desetimi leti bistveno manjša, cene priključnih hibridov pa dosegljivejše. Zdi se, da je danes vse postavljeno na glavo. Cene avtomobilov so konkretno zrasle, baterijsko-električni modeli so vse boljši in priljubljeni, trg priključnih hibridov pa se je pričel opazneje prebujati šele v zadnjem letu, predvsem na račun tehnološkega napredka (beri: bistveno daljši električnih dosegov).
Nekdanji lastniki niso pozabili, kaj predstavlja Outlander
Ravno pravi čas, bi lahko rekli, da je Mitsubishi prenovljenega Outlanderja ponovno pripeljal v Slovenijo. Ta veliki športni terenec ima še vedno kar nekaj ljubiteljev, ki ostajajo zvesti znamki in se še kako dobro zavedajo, kakšnega aduta ima Mitsubishi v svetu štirikolesno gnanih modelov. Outlander igra prav na te karte, zraven pa primeša še kar nekaj drugih močnih kart.
Čeprav se na prvo žogo zdi, da je oblikovno vsega preveč, je v živo prav posrečeno oblikovan športni terenec. Deluje robustno, slogovno ne želi biti nič kaj podoben novodobnim kupejevskim terencem, kjer ima modna zunanjost prednost pred vsebino. Z ravno pravšnjo mero zaščitnih oblog, s pokončno postavljenim, mogočnim sprednjim delom, pa nikakor ne skriva povezav Ameriko, kjer ima Mitsubishi daleč največ oboževalcev.
Japonci počno stvari po svoje
To, da Japonci stvari vidijo drugače, ni potrebno posebej izpostavljati. Pozna se pri videzu njihovih modelov, zasnovi notranjosti in precej jasno je, da vsako stvar dodobra premislijo. Uporabnost, praktičnost imata prednost pred lepoto oziroma drugače – ne bodo sledili modnim smernicam, če se jim te zdijo zgrešene. Outlanderjeva potniška kabina je drugačna, vsekakor opazno različna kot pri njegovih tekmecih, predvsem pa daleč najbolj uporabna in priročna. Naj začnem pri sedežih, ki so neverjetno udobni. Že dolgo časa nisem sedel v avtomobilskem modelu, kjer bi bil voznikov sedež tako udoben. A to ne pomeni, da morajo biti čudni. Ne, kje pa, oblečeni v rjavo umetno usnje in s prešitim vzorcem delujejo precej premijsko ter nevsakdanje.
Potem se japonsko gostoljubje kaže še v številu fizičnih stikal. Ne manjka jih in kar težko povem, kako osvežujoče je sesti v moderni avtomobilski izdelek, kjer se ne upravlja vse preko zaslona na dotik in je notranjost bolj sterilna kot kirurška soba pred začetkom operacije. Podobno preprosta je tudi grafika na večopravilni enoti in digitalnih merilnikih. Za nadzor voznih načinov skrbi veliko vrtljivo stikalo na osrednjem grebenu, Mitsubishi pa se prav tako še ni odrekel klasični prestavni ročici. Prostora na zadnji klopi je na pretek, kljub panoramski stehi tudi za glave.
V grobem potniška kabina pusti sila pozitiven vtis. Takšnega počutja, materialov in podrobnosti se ne bi branil niti v kakšnem bistveno bolj premijskem modelu. Povrhu vsega za polno udobje potnikov skrbi tripodročna klimatska naprava, za dodatno brezskrbno uporabo pa lahko kabino hladimo in ogrevamo tudi oddaljeno. Zadnja vrata se odpirajo skoraj do kota 90 stopinj, na zadnji strani sprednjih sedežev so še priročno všiti manjši predali. Prtljažni prostor je velik, čeprav ne revolucionarno velik. Kljub temu bo povsem dobro shajal s potrebami družin, le na zapiranje/odpiranje roloja se je potrebno privaditi. Res je nerodno zamišljen.
Udoben, udoben in še enkrat udoben
Pogonsko Outlander ponuja le opcijo priključnega hibrida. Mitsubishi je ohranil bistvo pogona nespremenjeno, a ga znatno izboljšal. Že baterija, vgrajena v dnu, je bistveno bolj zmogljiva, saj sprejme 22,7 kilovatnih ur (oziroma 19 kilovatnih ur uporabne vrednosti). Energijo iz nje črpata dva elektromotorja. Tisti na sprednji osi ima 85 kilovatov, drugi na zadnji pa 100 kilovatov. Ko zmanjka energije, se bo Outlander na pomoč zatekel k 2,4-litrskemu bencinskemu štirivaljniku s 100 kilovati moči. Sistemska moč se ustavi pri 225 kilovatih.
Električni doseg po WLTP znaša 86 kilometrov, pri Mitsubishiju pa zagotavljajo, da bo tudi na avtocesti na elektriko prevozil vsaj 70 kilometrov. To drži, doseg na testu je bil v mešanem ciklu pri okoli 70 kilometrih, brez avtocestne vožnje pa Outlander zlahka prevozi 80 kilometrov.
Vožnja je nadpovprečno udobna in nenaporna, preklapljanje med pogoni, združenimi v sistemsko celoto, pa je nezaznavno. Voznik sicer lahko spremlja animacijo preko zaslona na dotik in glede na svoje želje tudi prilagaja delovanje sistema. Prvenstveno si Outlander želi, da bencinski motor polni baterijo, elektromotorja pa kar se le da dolgo poganjata kolesa. Motor lahko tudi neposredno, mimo baterije, poganja sprednji kolesi prek sistema sklopk, ki nadomeščajo klasični menjalnik. Štirikolesni pogon je serijski, a zadnja kolesa poganja elektromotor, ki je povsem ločen od preostalih premičnih delov Outlanderja. Kljub temu je štirikolesni pogon odličen, zelo dobro uravnotežen in bo zadovoljil tudi zahtevnejše voznike. Navor se namreč elektronsko porazdeli vzdolžno in prečno na posamezni osi.
S prazno baterijo porabi 6,5 litra
Z realnim dosegom okoli 730 kilometrov se postavlja vprašanje, kako smiselna je vožnja po tem, ko se baterija v celoti izprazni. Po prvih sto prevoženih kilometrih je povprečna poraba goriva minimalna, malenkost nad litrom. Seveda se povečuje s prevoženimi kilometri. Glede na ročen izračun porabe goriva (po prevoženih kilometrih in natočenih litrih bencina) je rezultat precej pozitiven: Outlander s prazno baterijo porabi 6,5 litrov na 100 prevoženih kilometrov, z vmesnimi polnjenji pa bo ta povprečna poraba precej nižja.
Morda je največja ovira Outlanderja v tem trenutku njegova cena. V primerjavi s predhodnikom je razlika občutna, po drugi strani je v primerjavi s podobno opremljenimi ter gnanimi premijskimi modeli občutno bolj prijazna. A še vedno, 60 tisočakov je veliko in posledično jih ni dosti, ki si lahko privoščijo takšen avtomobilski stroj. Čeprav je ena svetlejših testnih izjem lanskega leta in ponudi res veliko.
Besedilo in fotografije: Gašper Pirman.
Mnenja uporabnikov
2 komentarjev za "Zasluži si povratek v Slovenijo"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Osebno eden izmed bolj zanimivih “večjih” SUVjev. Bolj ko sem pregledoval trg za tako vozilo, bolj ugotavljaš da ni ravno veliko izbire vozil, ki imajo PHEV pogon in so AWD. Verjetno v ožjem krogu za naslednji avto (poleg Foresterja in Honde CR-V). Dobiš pa večino glavne opreme že v prvih treh nivojih, zares ni potrebe po najdražjem. In 8 let garancije (ne jamstva) ima, kar je pa zares redko.
Res odlično vozilo!Samo zato, ker je (po mojem mnenju) za dva in večinoma kratke razdalje prevelik in bi bil neizkoriščen glede na potencial, na koncu ni bil kupljen.