Ohromiti prodajni pritisk kitajskih proizvajalcev
Evropa želi dodatno zaostriti pogoje kitajskim proizvajalcem, ki v vseh segmentih in z vsemi pogonskimi opcijami predstavljajo vse nevarnejšo konkurenco. Ključno vprašanje vodilnih je iskanje načinov kako povečati konkurenčnost evropskih podjetij. Še posebej je pritisk proizvajalcev možno zaznati v avtomobilskem sektorju, zato v Bruslju razmišljajo tudi o uvedbi novih obdavčitev. Kot je bilo pričakovati, naj bi se po baterijsko-električnih modelih zdaj osredotočili na priključne hibride, kjer kitajske znamke močno prednačijo.
Uradnih sporočil iz Bruslja zaenkrat še ni, a so špekulacije v medijih vse glasnejše. Tiskovni predstavnik nemške zveze za avtomobilsko industrijo (VDA) je sicer poudaril, da se industrija zavzema za prosto in pošteno trgovino. »Pomembno je, da Evropska unija, ko razmišlja o potencialnemu izkrivljanju konkurence, ne razmišlja le o izoliranih posegih, temveč jih raje obravnava v kontekstu drugih ukrepov,« je pogled zveze VDA povzel v izjavi za javnost.
Podobno kot pri baterijsko-električnih modelih
V Bruslju so ob koncu leta 2024 ob obstoječih 10-odstotnih carinah še dodatno obremenili baterijsko-električne izvedenke vozil kitajskih proizvajalcev – nekatere celo s 35 odstotki. Podobno bi se lahko zdaj zgodilo tudi s priključnimi hibridi.
A konkretnega vpliva na prodajni razcvet BYD, Chery in MG dodatne carine niso imele. V Evropski uniji so v lanskem letu podvojili prodajo (811 tisoč prodanih avtov) in dosegli 8-odstotni tržni delež. Ta rast se nadaljuje tudi letos, ob koncu aprila je bil njihov tržni delež že na 10 odstotkih. Večina prodajnih številk pa trenutno sloni na hibridnih pogonskih različicah; predvsem priključni hibridi so vodilo rasti, BYD Seal U pa je trenutno najbolje prodajani priključni hibrid v Evropi. Prvič se je tudi zgodilo, da se je v Evropo iz Kitajske izvozila večja količina izdelkov kot v obratni smeri.
Avtomobilizem.com (Foto: Avtomobilizem.com)
Mnenja uporabnikov
2 komentarjev za "EU bi zaprla vrzel: dodatne carine tudi za kitajske priključne hibride?"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Ko sem bil še mulec, a vseeno nos stalno v Avtomagazinu, se je v naši preljubi jugoslaviji ščitilo domačo “avtomobilsko” industrijo (Zastava) z grotesknimi carinami in prometnimi davki, ki so bili odvisni od luksuznosti tujih avtomobilov in so bili verjetno najvišji v svetu. Če se prav spomnim, si za enega dobrega Mercedesa moral odšteti tovarni nakupno ceno, nato pa še carino in prometni davek ter še neke takse v procentu 135 od nakupne vrednosti. Temu se reče, da si si omislil luksuzen avto le, če si plačal 2,35x vrednost avta. Pa se ni ščitilo ne Audi, ne Bmw in ne Mercedes, kar je dolžnost našega bruslja danes, ampak klump na štirih kolesih (če si imel srečo, da ni kakšno kolo manjkalo ob dobavi). Dvig carine je najmanj, kar lahko naredijo za lastni krožnik juhe, ki nam ga omogoči naša avtoindustrija.
Takrat so bili drugi časi in politika, ki je komandirala čisto vse gospodarske odločitve in denarne tokove. Pa ne pozabimo, tudi druge okoliščine v svetu in tudi svet sam še ni bil tako “majhen” glede prostega tržišča.
Zanimivo, da EU kot stalna zagovornica odprtega trga in neumešavanja politike v gospodarstvo (beri: ne subvencionira domače industrije) raje dopušča, da se odpusti desettisoče delavcev v avtoindustriji zaradi “preobrazbe”. Torej je politična odločitev močnejša od gospodarske, še huje – deluje proti lastnemu gospodarstvu.
Ampak – po drugi strani – bo dovolj prostega tehničnega kadra v drugih panogah industrije, kjer smo zaenkrat še konkurenčni. Žal ne bomo več dolgo nikjer…