Baterijsko-električni kombi PV5 je lani požel kar nekaj pozornosti medijev, ko je polno otovorjen uspel vstopiti v Guinnessovo knjigo rekordov s skoraj 700 prevoženimi kilometri nadzorovane vožnje brez vmesnega polnjenja baterijskega sklopa. Pred kratkim mu je mednarodna strokovna žirija podelila še naslov Mednarodni dostavnik leta 2026. In vse to še preden smo ga lahko videli na cestah, kjer na račun svoje zunanjosti preverjeno privlači poglede opazovalcev. Že dejstvo, da se je znamka Kia vrnila v ta segment, je bilo svojevrstno presenečenje, saj v Evropi dlje časa niso kazali posebnih ambicij v tej smeri. Novo poglavje v Kiini zgodovini dostavnikov pa je povezano s svežo poslovno strategijo PBV (Platform Beyond Vehicle), iz katere bo vzniknila serija potniških in tovornih vozil z baterijsko-električnim pogonom (poleg PV5 sta zaenkrat napovedana še večja PV7 v letu 2027 in PV9 v 2030); vsem naj bi bila lastna modularna zasnova za veliko prilagodljivost v smislu dolžine, višine in karoserijske nadgradnje.
Družinski ali poslovni velikoprostorec
PV5 je srednje veliko baterijsko-električno vozilo na namenski arhitekturi E-GMP.S (Electric-Global Modular Platform for Service) električne rolke, zasnovano po modularnem konceptu gradnikov, kar omogoča enostavno prilagoditev v različne konfiguracije za potrebe kupcev (na osnovi tovorne, potniške izvedenke ali šasije s kabino). Proizvajajo ga v korejskem obratu Huasewong z oznako Evo, ki so ga zasnovali nekoliko drugače s ciljem večje prilagodljivosti in učinkovitosti proizvodnje ter je namenjen zgolj vozilom koncepta PBV, saj ima med drugim integriran center za njihove tovarniške predelave oziroma dodelave v sodelovanju z zunanjimi partnerji.
V potniški različici L2H1 je pri nas trenutno na voljo v različici za do pet oseb v dveh sedežnih vrstah, kasneje pa bosta na trgu tudi izvedenki za šest ali sedem oseb v treh vrstah (različne kombinacije sedežev). Posebna predelava bo namenjena prevozu oseb na invalidskem vozičku (z vgrajeno bočno klančino nosilnosti do 300 kg in izstopanjem na strani vozila), druga pa prevozu delovnih ekip (različne pritrdilne točke in L-tirnice). V tovorni izvedbi bo na razpolago v dveh dolžinah (L1 in L2) ter v izvedenki s povišano streho (H2), nenazadnje pa tudi kot šasija s kabino za nadgradnje. Dodatno pri znamki uvajajo obsežen seznam originalne dodatne opreme ter sistem sidrišč za manjše dodatke AdGear, kjer si bodo uporabniki lahko z izbrali in poljubno namestili obešalnike, držala in še kaj. Poleg tega je za dodatno uporabnost poskrbljeno še s tehnologijo V2L (Vehicle-to-Load), ki omogoča napajanje različnih zunanjih električnih naprav, na primer pri terenskem delu (priklop v tovornem delu do 3,6 kW).
PV5 v številkah – dolžina: 4.695 mm (L2), širina: 1.895 mm, višina: 1.923 mm (H1), medosna razdalja: 2.995 mm (pri L2), prostornina prtljažnika: 1.330 litrov (Passenger) oziroma 4,4 m3 (Cargo L2H1, ki omogoča prevoz tovora na dveh evropaletah).
Notranjost vozila po eni strani deluje izjemno prostorno in prilagodljivo praktično, po drugi strani pa so jo skušali nekoliko popestriti in narediti potnikom bolj prijazno z izbiro simpatičnih barvnih kombinacij in izbranih materialov s trajnostno komponento. Voznikov delovni prostor zaznamuje kombinacija 7-palčnega prikazovalnika potovalnih podatkov pred voznikom in 12,9-palčnega zaslona infozabavnega sistema, ki deluje na osnovi operacijskega sistema Android Automotive OS, kar vnaša možnost namestitve številnih aplikacij in posodobitev na daljavo. Med dodatki so se pohvalili tudi z možnostmi odklepanja z digitalnim ključem, za oddaljeno dostopanje do podatkov o vozilu in določenih funkcionalnosti pa je na voljo tudi aplikacija Kia. Razširjena ponudba podpore je namenjena lastnikom voznih parkov, ki lahko floto do 5 vozil upravljajo preko brezplačne aplikacije Kia, večjim pa je namenjena aplikacija Kia Pleos Fleet, razvita v sodelovanju s podjetjem Geotab.
Dva elektromotorja, tri baterije
Za pogon pisane družine PV5 so izbrali dve kombinaciji električnega pogonskega sklopa s spredaj nameščenim elektromotorjem. Vstopni premore 89 kW (121 KM) moči in 250 Nm navora, dopolnjuje pa ga nikelj-mangan-kobaltni (NMC) baterijski sklop nazivne kapacitete 51,5 kWh. Zmogljivejši ima 120 kW (163 KM) moči in 250 Nm navora ter nikelj-mangan-kobalt (NMC) baterije nazivne kapacitete 71,2 kWh. Naknadno pa naj bi pri tovorni različici ponudili še baterijski paket z litij-železo-fosfatnimi (LFP) baterijami skromnejše kapacitete 43,3 kWh. Hitro polnjenje z enosmernim tokom v najboljšem primeru (s 150 kW) dopolni baterijski sklop od 10-80 % v 30 minutah (s 50 kWh traja polnjenje okvirno eno uro), polnjenje z izmeničnim tokom pa naj bi bilo omogočeno z močjo do 22 kW (čeprav to ni razvidno iz tehničnih podatkov v priloženih cenikih).. V vseh pogonskih različicah je najvišja hitrost elektronsko omejena na 135 km/h. Doseg je seveda odvisen od pogonske kombinacije ter po podatkih normnega cikla WLTP sega od 295 km pa vse do 416 km ob povprečni porabi nekje okrog 19 kWh/100 km. No, na prvi avtocestni vožnji od Ljubljane do Čateža in nazaj je bila ta vrednost bližje 26 kWh/100 km – pričakovano višja, nekaj na račun nizkih temperatur in dežja, še več pa zaradi avtocestne povprečne hitrosti (v okviru dovoljenih omejitev in prometnih razmer). A lahko rečem, da so prvi vtisi pozitivni, saj je vozilo odlično pregledno, prijetno akustično zatesnjeno in prostorno.
Cene za potniški kombi PV5 se pričnejo pri 46.999 evrih, za tovorno verzijo pa pri 44.999 evrih. Na vsa vozila v ponudbi trenutno priznavajo še popust za nakup z gotovino v višini 5.400 evrov, nato pa kupci lahko upoštevajo še Borzenovo subvencijo. Za vse radovedne dodajam cenik potniške in tovorne različice PV5.
Besedilo in foto: Urška Mihelič Radolović.
Mnenja uporabnikov
4 komentarjev za "Precej drugačen električen kombi"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Nizke temperature in dez? Pac avto ima porabo in to je to. Pri testih z termicnimi motorji se ta faktor nikoli ne uposteva. Zakaj?
Ne bi rekla, da se ne upošteva, v testih pogosto v tekstu zapišemo, kakšne so bile vremenske razmere, še posebej, če mislimo, da je to bistveno vplivalo na porabo avtomobila. Enako smo npr. na projektih PRIMA vedno dodali podatek o zunanji temperaturi in razmerah, podobno velja za reportaže, kjer smo se ukvarjali s porabo posameznih pogonskih sklopov. Je pa res, da je ta dejavnik pri baterijsko-električnih vozilih po mojem mnenju še bolj ključen.
Nimam izkušenj s polnjenjem na javnih polnilnicah, zato me zanima: a se vedno dobi prazno polnilnico na avtocestnih postajališčih? Saj pa 250km že paše počiti, ampak, da pol ure ali eno uro čakaš na polnilnico…? To pa ne bi.
Po mojih dosedanjih izkušnjah ob avtocestah zaenkrat ni bilo čakanja, je pa seveda veliko odvisno od lokacije polnilnice in sezone. Načeloma se da vedno oddaljeno preverit zasedenost (in delovanje) posameznih polnilnic, potem pa najdeš še kakšno alternativo spotoma, če se izkaže, da so vmes zasedli polnilno mesto ali bi bilo čakanje predolgo. Če so to neke pogoste poti, se hitro znajdeš. Na daljših poteh po tujini se pa sama običajno zanašam na Ionity, plačam mesečno naročnino za paket s cenejšim hitrim polnjenjem in pač malo počakam, če ne gre drugače.