Začetnik trenda

AUDI Q2 01

AUDI Q2 02

AUDI Q2 03

AUDI Q2 04

AUDI Q2 05

AUDI Q2 06

AUDI Q2 07

AUDI Q2 08

AUDI Q2 09

AUDI Q2 10

AUDI Q2 11

AUDI Q2 12

AUDI Q2 13

AUDI Q2 14

AUDI Q2 15

AUDI Q2 16

AUDI Q2 17

AUDI Q2 18

AUDI Q2 19

AUDI Q2 20

AUDI Q2 21

AUDI Q2 22

AUDI Q2 23

AUDI Q2 24

AUDI Q2 25

AUDI Q2 26

AUDI Q2 27

AUDI Q2 28

AUDI Q2 29

AUDI Q2 30

AUDI Q2 31

AUDI Q2 32

AUDI Q2 33

Q&A

Verjetno ni prevelika skrivnost, da veljajo razni križanci in športni terenci že kar nekaj časa za ene najbolj seksapilnih predstavnikov avtomobilske industrije, saj njihove mačistično oblikovane zunanje obline zbujajo občutek moči in samozavesti. Pri čemer pa, zanimivo, velikost sploh ni pomembna! In ne le to! V duhu novodobne (in čedalje bolj modne) okoljevarstvene ozaveščenosti je celo zaželeno, da so čim manjši ter, če se le da, tudi čim krajši.

Zatorej ne preseneča, da so tudi pri ingolstadtskem proizvajalcu želeli ponuditi pravi odgovor na rastoči segment tovrstnih malih križancev, v katerem sicer kraljujejo Captur, Juke in ostali mini »visokopetneži«. Pri čemer jim je celo uspelo, da so z modelom Q2 postali sploh prvi premijski ponudnik v tem razredu. Če seveda ob tem povsem pozabimo na BMW-jev … pardon … Minijev Countryman, ki pa je, roko na srce, z drugo generacijo že postal 10 centimetrov daljši od Q2.

Resda bi znal kdo ob najmanjšem modelu Q, ki pri Audiju označuje športno uporabna vozila, precej površno oceniti, da ne gre za čisto pravo športno uporabno vozilo, temveč zgolj za povišan A3, na čigar platformi je zasnovan. Nenazadnje tudi zaradi tega, ker se ne more ravno pohvaliti s pretirano terensko nastrojenim odmikom trebuha od tal (zgolj 16,5 centimetra), kar bi znalo privesti do težav že na kakšnem nadstandardno povišanem mestnem pločniku. A je ob tem le potrebno razložiti, da postajajo tovrstni sodobni metroseksualni »terenci« – nekako podobno kot novodobna urbana moška populacija – iz generacije v generacijo čedalje bolj pomehkuženi, pri čemer dodobra izgubljajo nekdanje značilne lastnosti njihovih klenih prednikov. Je to slabost? V Cosmu pravijo, da ne …

Tako je v duhu tovrstne metro-urbane filozofije potrebno gledati tudi na Q2, kjer je forma velikokrat bistveno bolj pomembna od vsebine. A bodite povsem brez skrbi, njegovo bistvo je še vedno dovolj v skladu z duhom in tradicijo znamke! Vseeno pa že njegove zunanje linije le malokoga puščajo hladnega, saj dodobra izstopajo odsekane površine, ki naredijo avto večji, kot je v resnici. Dokazano na prehitevalnem avtocestnem pasu! Pri čemer si še posebno pohvalo zasluži povsem novo oblikovan sprednji del, pri katerem (končno!) niso več uporabili tehnike ruskih babušk, zaradi česar se malce bolj razlikuje od ostalih predstavnikov modelne družine. Edino resnejše vprašanje se poraja pri njegovem zadku, pri katerem se zdi, da je bil zrisan precej POLOvično …

Audijev kubizem

A prav nobenega vprašanja o kakšnem polovičarstvu ne poraja njegova notranjost, kjer – navkljub nižjemu avtomobilskemu razredu ter dokaj »plebejski« ceni za osnovni model – že ob prvem čutnem doživljaju vemo, da gre za premijski produkt štirih prepletajočih se prstanov. Vrhunsko! Pa najsi gre za dotik (mehke plastične mase, pravi aluminij), zvok (prepoznavni klik tipk), videz (fantastična večbarvna ambientalna osvetlitev dekorativnih oblog), vonj (plemensko poreklo usnjenih oplat) ali pa za … okej, lizal in grizel pa ga tokrat le nisem.

Tako gre za pravega Audija, v katerem ni prostora za kakršnekoli estetske anomalije ter (bog ne daj!) cenene rešitve. Vsekakor je dovolj imeniten, da bo povšeči tako modni blogerki, kakor tudi glam hipsterju. Zadnji sedeži? Sicer dovolj radodarno odmerjeni, a kaj, ko se bosta na njih večinoma znašla zgolj pregrešno draga Guccijeva torbica ter najnovejši MacBook Pro.

Pa saj tovrstno imenitnost tako ali tako pričakujemo od 4,19 metra dolgega križanca, ki stane v osnovni izvedbi toliko (24.600 €) kot polno opremljena »plebejska« konkurenca! Da o testnem primerku, v katerem so bila zgolj opremska doplačila vredna toliko kot podobno motorizirana in nič kaj drastično manj opremljena Suzukijeva Vitara, niti ne govorim! Pa četudi sem ob dani ceni še vedno pogrešal panoramsko strešno okno, sedežno hlajenje, volansko gretje oziroma vse tisto, kar sicer ponujajo za isti kupček evrov XXL SUV-ji korejskega izvora, v katere bi lahko parkirali celega Q2 (npr: Grand Santa Fe). Audijevi inženirji pa naj hkrati pokukajo še k svojim bavarskim sosedom, da bi končno doumeli, kakšen naj bi bil projicirni zaslon v tako dragem vozilu.

Po dveh

A ob dinamično krojeni zunanjosti, ki je bila tokrat izdatno olepotičena (1.730 € vreden S-Line zunanji paket ter 2.010 € draga 19-palčna platišča, ki pa, zanimivo, niso preveč krnila voznega udobja), bi bil kar greh, če bi se pod motornim pokrovom vrtel kakšen zadržan agregat, nič kaj pretresljivih zmogljivosti. Pa četudi bodo verjetno tovrstni »šparovčki« predstavljali glavnino prodaje najmanjšega Audijevega crossoverja v ponudbi (116 »konjski« 1.0 TFSI in 1.6 TDI). Žal.

K sreči se je v tokratnem testnem primerku znašel 1.4-litrski turbobencinski agregat, ki je bil sparjen z odlično delujočo dvosklopčno menjalno avtomatiko S-Tronic, kateri niti največji ljubitelji BMW-jevih 8-stopenjskih Steptronicov ne morejo očitati nič resnejšega. Okej, resda od 150 »konjev« ne moremo pričakovati dirkaškega vzdušja, a bo znal s svojim zveznim delovanjem ter dovoljšno eksplozivnostjo že pri nižjih vrtljajih (najvišja navorska vrednost je na voljo že pri 1.500 vrtljajih) zadovoljiti širok spekter voznikov. Pri čemer ponuja s precej togo nastavljenim podvozjem (paket S-Line), ki ne dopušča pretiranega prečnega SUV-jevskega pozibavanja, povsem dovolj zabave tudi med ovinki.

Tovrstna pogonska kombinacija bo hkrati zadovoljila tudi tiste (starejše) voznike, ki s svojimi križanci prvenstveno uživajo v nestresnem križarjenju, pri čemer bodo brž ugotovili, da je lahko pohvalno varčen. 1.4-litrski TFSI se namreč ponaša s funkcijo aktivnega izklopa dveh valjev (COD), kar posledično pomaga pri manjši porabi goriva, ki se je na tokratnih relacijskih poteh spustila celo do 6 litrov in pol.

Morebitne pomanjkljivosti? Manjša opazka je tokrat letela na način Dynamic sistema Drive Select (različne nastavitve karakteristik motorja, menjalnika in volanskega mehanizma), ko postane volan za odtenek pretrd in ne ponuja pravih informacij s cestišča, malce večja pa na odsotnost štirikolesnega pogona, ki (vsaj zaenkrat še) ni na voljo pri tej motorizaciji. Resda manko pogona 4×4  povprečen kupec tovrstnega vozila ne bo ravno pretirano pogrešal. A če sem povsem iskren, sem si na spolzki in mokri (asfaltni) podlagi, ko je medkolesna elektronika s precejšnjo muko krotila sprednja pogonska kolesa, nekajkrat vseeno le zaželel, da bi se na armaturni plošči poleg sopotnika bleščala značka z napisom »Quattro«.

(Ne)označljiv

Pozabite na kakršnekoli (ne)umestne primerjave s pol metra večjimi ter živahneje motoriziranimi športnimi terenci, ki so obenem lahko tudi cenejši od tokrat testiranega primerka. Pri čemer niti ni nujno, da gre zgolj za predstavnike manj imenitnih blagovnih znamk, saj se v tem cenovnem rangu najde tudi že marsikateri srednje veliki SUV prestižnejšega porekla (X3/X4, Discovery Sport, GLC ter nenazadnje tudi znotraj lastne hiše dva razreda večji Q5).

Ne, pri Q2 gre za modnega trendsetterja, ki postavlja relativno nova merila v tovrstnem (med)segmentu prestižnih malih križancev in pri katerem so – podobno kot pri trendovskih ženskih torbicah – kakršnekoli debate o racionalnosti približno enako plodne kot razprave o migrantih v parlamentu. Pri čemer verjamem, da bo našel dovolj (petičnih) kupcev, ki ga bodo želeli imeti, zaradi česar bi lahko postal brez težav naslednji Audijev prodajni hit. Verjetno tudi zaradi tega, ker je lahko sredi natrpanega mestnega vrveža (navkljub manjšim meram) še vedno dovolj opazen in obenem predstavlja svojevrsten simbol uspešnosti. To pa je dandanes še kako seksi, mar ne?!?

Tekst in foto: Urban Acman.