Škodina zaušnica
Naj se sliši še tako bizarno, a zdi se, da je za podaljšano verzijo Tiguana še najbolj zaslužna sestrska znamka Škoda, ki je s svojim modelom Kodiaq dokazala, da srednje velikim križancem nikakor niso šteti dnevi, kakor bi kdo mislil. In ne le to! Omenjeni Škodin model je postal med kupci skoraj tako popularen kot Burak Özçivit med slovenskimi gospodinjami, zaradi česar niti pri matičnem Volkswagnu niso mogli ostati povsem ravnodušni. Nenazadnje tudi zaradi tega, ker so ugotovili, da obstajajo celo takšni kupci, ki bi sicer radi imeli Kodiaqa, a se jim zdi Škodina značka še vedno preveč »plebejska«.
Tako so pri Volkswagnu s podaljšano različico njihove športno uporabne prodajne uspešnice končno zapolnili vrzel v tem (med)segmentu ter ponudili svojim kupcem precej bolj modno družinsko alternativo podobno prostornim (a večinoma dolgočasnejšim) enoprostorcem. Okej, morda se komu zdi, da gre pri tovrstnih raztegovanjih obstoječih modelov za malce preveč poenostavljeno rešitev, pri čemer bi bilo le bolje, če bi predstavili povsem nov model (npr. evropski Atlas). A je vseeno le potrebno vedeti, da se podobnih rešitev poslužujejo tudi drugi proizvajalci (npr. novi Peugeot 5008), pri modelu Tiguan pa gre že v osnovi za izjemno prepričljivega športno uporabnega križanca, da ni prav nič narobe, če obstajajo takšne in drugačne različice. Pri čemer srčno upam zgolj to, da ne bi kdaj strašili s kakšno brezstrešno različico!
Kakorkoli že, če na zunaj slučajno ne bi opazili, da je Allspace za kar 21,5 centimetrov daljši od običajnega Tiguana, potem boste povsem verjetno spregledali tudi rahlo spremenjeno sprednjo masko, ki sledi linijam ameriškega Atlasa ter da ima namesto gladke rebrasto streho.
Bolj Passat kot Golf
Vseeno pa je le potrebno priznati, da XL verzija Volkswagnovega športno uporabnega križanca svoje prave odlike razkrije šele v svoji notranjosti, kjer se obenem pokažejo tudi največje razlike s krajšo izvedenko. Velika večina verjetno niti slučajno ne bo opazila, da v Allspaceu sedi za centimeter višje, a bo marsikdo dodobra zazijal od presenečenja, ko bo prvič sedel zadaj. Tam ga bo namreč pričakala izdatno nastavljiva zadnja klop (do 18 cm vzdolžno pomična), ki se lahko pohvali s hvalevredno dolgim sedalnim delom ter – kar je morda še najvažnejše – obilica kolenskega prostora (dodatnih 6 cm več kot pri običajnem Tiguanu). Tako bodo zadaj sedeči deležni podobnih občutkov kot v kakšni prestižni limuzini, pri čemer bodo lahko tudi povprečno visoki osebki skorajda povsem iztegnili svoje noge. Izjemno!
Nič kaj slabše se ne bo godilo niti prtljagi, saj ponuja Allspace kar 700 litrov uporabne prtljažne praznine, kjer pa se lahko za dobrih 600 evrov skrivata dodatna (zasilna) sedeža. Res pa slednjih tokratni testni primerek ni imel.
Vsa ostala notranja arhitektura je sicer že znana iz običajnega Tiguana, ki je pri zadnji generaciji precej bolj »passatovska« kot pri prejšnji, ki je bolj ali manj spominjala na Golfa. A je vseeno le potrebno priznati, da so nekateri detajli pri Passatu še vedno malce bolj dodelani (npr. več pravega aluminija ter manj škripajočih plastičnih delov), kar pa nikakor ne kvari končne slike. Tako se tudi Tiguan lahko pohvali z zelo vzorno ergonomijo, kjer si še največjo kritiko zasluži radio-navigacijski sistem Discover Pro, pri katerem boste zaman iskali kakršenkoli fizičen gumb. Da o alternativni funkciji mahanja pred zaslonom (beri: upravljanje z gestami), ki deluje še precej nedodelano, niti ne govorim!
Bodo pa vsi tisti kupci, ki se jim zdi Škodina značka še vedno premalo imenitna, vsaj malce potolaženi, da je Tiguanovo notranje okolje vsaj za odtenek bolj imenitno kot pri konkurenčnem Kodiaqu, pri katerem bodo zaman iskali (sicer na trenutek malce zmedene) digitalne merilnike.
Motorna aleluja
Obenem bodo isti kupci v Škodinem prodajnem katalogu zaman iskali tokrat preizkušeno motorno opcijo (a le do bližajočega se prihoda verzije RS), ki se ponaša s kar 240 izjemno zdravimi ter svobodeželjnimi »konjiči«. A je ob tem le potrebno priznati, da je omenjeni turbodizelski agregat zaenkrat umaknjen iz prodaje, dokler Volkswagnovci ne uskladijo homologacij z novim načinom merjenja izpustov (WLTP).
Kakorkoli že, dvolitrski TDI, ki diha s pomočjo dveh turbo polnilnikov ter se ponaša s kar 500 Nm najvišje navorske vrednosti, velja za najmočnejšo pogonsko opcijo v Tiguanovi ponudbi in še kako pristoji Allspaceovi potovalni naravi. Pa četudi bi bila, roko na srce, že 4.471 evrov cenejša 190-»konjska« opcija povsem zadovoljiva. A ker razen Jadranke Juras od viška konjev le redkokoga boli glava, bodo le redki še pogledovali k šibkejšim verzijam, ko se bodo enkrat zapeljali z močnejšo. V kombinaciji z zanesljivim štirikolesnim pogonom ter solidno (a ne izjemno!) 7-stopenjsko dvosklopkovno menjalno avtomatiko za pospeševanje do hitrosti 100 km/h namreč potrebuje pičlih 6,7 sekund ter zna brzeti po nemških »Autobahnih« kar 228 km/h. Impresivno!
Omenjeni agregat je hkrati dovolj zvočno uglajen v večini voznih režimov, malce bolj robato se zna oglasiti le med konkretnejšimi pospeševanji. Menjalnik DSG je po pričakovanjih hiter, a bi lahko bil na trenutke tudi malce bolj intuitiven, kar se je še najbolj opazilo pri spuščanju na kakšni gorski cesti, saj je bilo potrebno malce več »ročnega poseganja« v njegovo delovanje, kot bi si to želel, da je avtomobil zaviral z motorjem. Nekateri klasični avtomatski menjalniki znajo to le bolje!
Prav nobenih neizpolnjenih želja pa ne pušča Tiguanov »Big Brother« med samo vožnjo, ki navdušuje z izjemno uravnoteženim podvozjem, solidno komunikativnim volanskim mehanizmom (še posebej, če je oplemeniten z 219 evrov vrednim progresivnim krmiljenjem) ter nevtralno lego na cestišču. Še posebej pa navdušuje ob vrhunskem požiranju neravnin (tudi na makadamu!), pri katerem dobiš občutek, da so cestišča v boljšem stanju, kot so sicer v resnici. In ravno v elementu voznosti se je novi Tiguan že dodobra približal tudi t.i. premijskemu razredu oziroma jih v nekaterih posameznih detajlih tudi že prekaša (npr. v primerjavi z Land Roverjem Discovery Sport).
Pomanjkanje karizme
Pa saj ob ceni tokratnega testnega primerka, ki se je že prav nesramno bližala tudi večjemu ter precej bolj prestižnemu Touaregu, nekako le pričakuješ pridih premijskosti. Res pa je ob tem treba vedeti, da je šlo za izdatno motorizirano in opremljeno verzijo (žal še vedno brez zadenjske kamere!) , glavnina kupcev pa bo tako ali tako pogledovala po vsaj 20 tisočakov cenejših različicah.
Vseeno se zdi, da Tiguanovemu »večjemu bratu« manjka nekaj obvezne karizme ter nenazadnje tudi karakterja, da bi se lahko ponašal z avreolo premijskosti – pa četudi je kot celota hudičevo bolj prepričljiv celo od prve generacije Touarega (če seveda odmislim pomanjkanje svilenega zvoka šestvaljnika).
Pa saj to niti ni njegov cilj! Tiguan Allspace je v očeh novodobnih kupcev pač precej bolj trendovski ter privlačen od podobno velikih enoprostorcev. In to je vse, kar sploh šteje.
Tekst in foto: Urban Acman.
Mnenja uporabnikov
5 komentarjev za "Dolžina ni vse"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
waaaau praktično 60 tisoč eurov za čisto običajen družinski suv srednjega razreda. Za tak denar kupim raje a6 z manj opreme in je pod haubo vstopni šestvaljnik, kjer se tistih 218KM dejansko čuti tudi na avtocesti. Teli samo z mesta dobro potegnejo. Če nima mašina prostora, pač ne gre.
Itak so vsi VW popolnoma isti,tako da več ne veš katera škatla od modela je.
Tiguan 57k€? Se hecate?? Že zarad tega si ne zasluži več kot 7 skupno oceno.
Vsega 21.000 prevoženih pa se v detajlih že kaže spraskana notranjost. Skrajno odbijajoče, da bi človek kupil tako testno vozilo, posebno pri tej ceni.
živ dolgčas, drugače pa imam občutek, da tudi ta portal postaja eno navadno porche slovenija trobilo