Optimalna
Čustva so pri nakupu avtomobila že od nekdaj precej pomembna, ni kaj. Zato ne čudi, da avtomobilski proizvajalci predstavljajo nove in nove primerke trendovskih športno uporabnih križancev, s katerimi tako uspešno prebujajo emocije pri kupcih. Dandanašnji potrošniki so pač ponoreli za tovrstnimi vozili, pri katerih je prvenstveno važno to, da so videti kul, obenem pa voznikom dodobra dvigujejo samozavest. SUV je postal v zadnjih letih – podobno kot poltovornjaki v Teksasu – zgolj še statusni simbol, saj ga le redkokdo resnično potrebuje.
Kakorkoli že, SUV eksplozija se je dodobra dotaknila tudi znamke Kia, kjer je možno najti križanca za prav vsak okus. In seveda tudi denarnico. V druščini raznoraznih SUV, CUV, križancev ipd. (Stonic, Soul, Niro, Sportage, Sorento, Mohave, Telluride, Seltos) se je pojavila še športno uporabna interpretacija modela Ceed, ki pa med njimi niti slučajno ne deluje odvečna. Ali narejena na silo. In ne le to! Pri XCeedu se celo zdi, da je tisti najbolj pravšnji, saj je prišel na (evropski) trg ravno v času, ko kupci poudarjeno pogledujejo k mehkim križancem, saj se jim zdijo običajne kombilimuzine preveč dolgočasne. Emocije pač!
A kdor v tovrstno mineštro čustev, ki jih ponuja najnovejši XCeed, vmeša vsaj kanček racionalnosti, lahko ugotovi, da bi znala biti še najbolj optimalna opcija v ponudbi tista, v kateri se pod motornim pokrovom vrti 140-konjski bencinski agregat. Če seveda zaradi večjega števila letno prevoženih kilometrov ne iščete prvenstveno le dizla, ki pa je že v štartu vsaj tisočaka dražji (1,6 CRDi s 115 KM). Z opcijo 7-stopenjskega dvosklopčnega menjalnika še kako pristoji karakterju avtomobila. In mu obenem doda – malce nerazumljivo – nekatere dandanes že samoumevne pripomočke (aktivni tempomat).
Pika na i
Če se je litrski trivaljnik, ki je poganjal pred časom preizkušeni XCeed, v praksi sicer izkazal za zadovoljivega, p ni ponudil nobenega večjega presežka (rahlo anemičen v srednjem vrtljajnem območju), pa tega nikakor ni moč reči za 1,4-litrski štirivaljnik. Srednje krepka turbobencinska opcija v ponudbi se ponaša z bogatejšo zalogo moči in navora, kar se še kako pozna v vožnji in precej bolj spada k dinamični podobi Kijinega križanca.
Okej, 140 korejskih »žrebcev«, kolikor jih rezgeta v agregatu z oznako 1,4 T-GDi, sicer ne omogoča kakšnih pretirano športnih doživetij (za kaj takega imajo v ponudbi tako ali tako še opcijo 1,6 T-GDi z 204 »konji«), a vseeno prepriča z dovolj suverenim nastopom. Nenazadnje to kaže že s precej bolj prepričljivim pospeškom od 0 do 100 km/h, ki je skorajda za debeli dve sekundi boljši kot pri trivaljni verziji (9,5 s v primerjavi z 11,3 s). In tudi sicer pokaže v praksi precej več »veselja do življenja«, pri čemer precej zvezno podaja moč čez široko območje vrtljajev ter se zelo rad zavrti proti rdečemu območju. Res pa se agregat, ki je nastal v skupnem razvoju s Hyundajem, ne ponaša z modno tehnologijo blagega hibrida, ki bi verjetno pripomogla še h kakšnemu decilitru manjši porabi.
K filozofiji družinskega križanca dodobra pristaja tudi menjalna avtomatika, ki poskrbi za dodatno udobje v vožnji (dokaj nezaznavno delovanje) ter nenazadnje tudi za varčnost; 7-stopenjski dvosklopčni menjalnik namreč med običajno vožnjo skrbi, da motorni vrtljaji ostajajo v čim bolj varčnem območju (pod 2.000 vrtljaji), kar lahko prispeva k dovolj ugodni porabi goriva (pod 7 l/100km). Kdor želi od Kijinih 140 »žrebcev« iztisniti malce več športno dinamičnih doživetij, mora nujno preklopiti v način Sport, ko postane opazno bolj odziven, pa četudi prične prestavljati za odtenek bolj sunkovito, kot bi si to morda želel. Nekateri podobno grajeni menjalniki (npr. kakšen DSG) so pri tem precej bolj uglajeni. A če sem povsem iskren, ima menjalnika avtomatika precej več argumentov v svoj prid ter je vsekakor vredna 1.800-evrskega doplačila. Nenazadnje tudi zaradi opcije radarskega tempomata, ki je na voljo zgolj v tem primeru.
Zdi se, da bi XCeedovo podvozje brez težav krotilo tudi močnejšo konjenico, pa četudi je nekoliko mehkeje nastavljeno kot pri običajni kombilimuzinski verziji brez oznake X. Vseeno navduši z odlično lego na cestišču, dokaj nezaznavnim nagibanjem v ovinkih ter nenazadnje tudi z odličnim volanskim mehanizmom, ki poskrbi, da vseskozi občutite, kaj se dogaja pod kolesi. Vseeno mu morda manjka nekaj pobalinskosti oziroma igrivosti, ki jo recimo najdemo pri Mazdinem rivalu z oznako CX-30, tako pa vse skupaj izpade na trenutke dokaj rafinirano oziroma sterilno. Saj veste, tisti prvinski občutki pri hitenju med ovinki, ko ti vsaj malce zaigra srce – pa četudi gre le za družinskega športno uporabnega križanca. Vozniki Focusa Active vedo, o čem je govora. A da ne bo pomote, XCeed velja za enega bolj korektnih predstavnikov tega segmenta, ki vseeno omogoča v vožnji odličen kompromis med udobjem ter dinamiko.
Omejena izbira
Kdor obenem išče pri novemu XCeedu moderno družinski avtomobil, ki ga bo vozil nadaljnjih sedem let (kolikor veljajo tudi Kijini garancijski pogoji), verjetno ne bo zgrešil, če se odloči za najbolj opremljeno različico, ki sliši na ime Stream. Še posebej zaradi tega, ker šele omenjeni paket prinaša nekatere dodatke, ki bi se sicer morali znajti v serijski konfiguraciji ali pa bi jih bilo možno naročiti posebej (npr. sprednji parkirni piskači, brezstični ključ, sistem za zaznavanje ovir v mrtvem kotu). In kje, za vraga, je še vedno DAB?
Opremski paket Stream obenem prinaša tudi precej boljšo multimedijsko napravo z 10,25-palčnim zaslonom, ki ga je možno razdeliti na tretjine (npr. navigacija, radio in vremenski podatki) ter velja za eno boljših v tem segmentu (intuitivno delovanje, grafika). In ja, še vedno pozna fizični gumb za nastavitev glasnosti.
Morda nekateri res niso kaj posebej prizadeti, če njihov novi avtomobil ne premore vseh najnovejših prej omenjenih pomagal in so povsem zadovoljni že z osnovnimi pripomočki. A vendarle, če že gre za vozilo, ki stane okrog 25 tisočakov, se nekako kar spodobi, da ima vso opremo, ki jo trenutno pričakujemo v tem cenovnem rangu. Oziroma jo boste našli že čez dve leti v vsaki najcenejši Dacii (npr. ohranjanje položaja na voznem pasu, zaznava v mrtvih kotih, DAB).
In ko boste nekajkrat obiskali najrazličnejše avtomobilske salone, opravili preštevilne testne vožnje in preštudirali vse informacije, boste na koncu ugotovili, da najnovejši Kijin križanec ohranja kolikor toliko konkurenčno ceno, kar pa ne moremo reči za nekatere rivale (že prej omenjeni Focus Active). In če boste ob tem vprašali še svojo boljšo polovico, vam bo dejala le to, da je njej … bolj všeč Sportage. Emocije pač!
Tekst in foto: Urban Acman.
Mnenja uporabnikov
4 komentarjev za "Pr(a)va izbira"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Se strinjam, da bi moral biti npr. del serisjke opreme, ampak…kolikor sem videl, ga je mozno DAB narociti kot dodatno opremo.
Temu avtu manjka ena zelo pomembna stvar. In to je kardan do zadnjih koles 🙁
Pri dopisani ceni na gotovino prosim dopišite, da velja samo če je avto iz zaloge. Ker to ni ravno zanemarljivo dejstvo.
Drugače je pa meni osebno zelo posrečen, le predrag (sploh ob teh pogojih) glede na to, da je dvignjen ceed…
Zelo dober avto, vozil sem z ročnim menjalnikom, se strinjam z napisanim. Ne kupim, ker imajo zame nesprejemljive pogoje financiranja, ker je cena na gotovino zame nesprejemljiva, ker je predraga za to kar ponuja in še moraš določene stvari doplačat pri tej ceni, ali sploh ne moreš (rad. tempomat pri ročnem menjalniku, DAB). Koga vse to ne moti, zelo priporočam.