Mestni kurirček
Potniški dostavniki, med katerimi je moč najti tudi Fordov Tourneo Courier, sicer že od nekdaj spadajo med tista prevozna sredstva, ki zagotavljajo eno najbolj učinkovitih in cenovno dostopnih rešitev za prostorske težave. Tovrstna vozila namreč znajo ob enakih dolžinskih centimetrih kot pri kakšnem kompaktnem modelu (Golf, Megane, ipd.), ponuditi precej bolj prostorno, uporabno in prilagodljivo notranjost, zaradi česar veljajo za prave prostorske čudeže. Ker pa ob nakupu ne zahtevajo popolnega uničenja družinskega proračuna, predstavljajo obenem tudi eno najbolj racionalnih opcij v avtomobilski ponudbi, kar še kako cenijo vsi tisti kupci, ki so vajeni vsaj dvakrat obrniti vsak svoj evro. Ter jim je povsem malo mar, da pri tovrstnih vozilih ne gre ravno za kakšne avtomobilske manekene, saj s svojimi linijami ne izvabljajo vzdihov poželenja.
Takšni in drugačni aseksualni dostavniki so na voljo že kar nekaj časa tudi pri znamki z znakom modrega ovala, pri katerem imajo civilno-potniške oznako »Tourneo«, medtem ko boste na tovornih uzrli napis »Transit«. Najmanjša opcija v Fordovi ponudbi, ki se je prvič predstavila svetovni javnosti že leta 2014, sliši na ime Courier, z njim pa so dopolnili znamkino dostavniško družino, v kateri se nahajata še srednje velik Connect ter »avtobusni« Custom.
Vendar pa model Courier, ki je sicer zasnovan na mali Fiesti, predstavlja svojevrstno redkost v tem segmentu, saj tako majhnih »gajbic« ne vidite ravno za vsakim vogalom. Če sploh! Courier je namreč ob prihodu na trg še našel svojevrstno konkurenco v Fiatu Qubo ter Škodi Roomster, a slednjih že nekaj časa ni več v ponudbi.
Kakorkoli že, mali Courier s svojimi dimenzijami še kako navdušuje znotraj mestnih središč, saj ga je možno vtakniti v skoraj vsako luknjo ter se obenem ponaša s hvalevredno okretnostjo, saj njegov obračalni krog znaša le 10,5 metra. Pravi mali mestni kurirček, primeren za hiter prevoz »človeških paketov« do vrtca, šole in najbližjega trgovskega centra.
Prostorski čudež
Najmanjši Fordov potniški dostavnik, ki k nam prihaja iz turške tovarne, je v lanskem letu doživel rahlo prenovo, kar se na zunaj še najbolj opazi po nežno osveženi sprednji maski ter spremenjenem odbijaču. Malce več kozmetike je bila obenem deležna njegova notranjost, ki se ponaša z opazno (!) reduciranim številom gumbov na armaturni plošči ter sodobnejšo infozabavno enoto s sistemom Sync 3, ki se zna po novem pogovarjati tudi z Androidi in »jabolčnimi« produkti (Apple CarPlay in Android Auto). A se med tokratnim preizkusom omenjene multimedije vseeno nisem mogel otresti občutka, da je plejada tipk pri predhodniku precej manj odvračala pozornost z vozišča kot tokratno božanje zaslona na dotik.
A 4,15 metrov dolgo vozilo znotraj daleč najbolj navduši z bogastvom uporabne praznine, kjer tudi zadaj sedeči potniki ne bi smeli tožiti zaradi pretirane utesnjenosti. Tam bosta zaradi omejene širine avtomobila (1,74 m) sicer dovolj udobno sedela le dva povprečno raščena odrasla osebka (ali, če želite, trije koščeni najstniki), ki bosta presenečena nad solidno odmerjenim prostorom za njuna kolena. Ter se veselila vselej uporabnih drsnih vrat na ozko odmerjenih parkiriščih. Vendar pa naj previdnost vseeno velja ter jih vsaj med točenjem goriva na bencinski črpalki na levi strani ne odpirajte preveč na stežaj!
Veliki mali Ford svoje »kurirsko« ime še najbolj upraviči zaradi obilice prtljažnih litrov (708), kamor je moč zbasati precej takšnih in drugačnih športnih in družinskih rekvizitov. Da o kar 1.656-litrski praznini, ki nastane ob podrtju zadnjih sedežev, niti ne govorim! Hkrati razveseljuje z dovolj nizkim nakladalnim robom, kar bodo cenili vsi tisti, ki imajo težavo s kilo, za precej uporabno pa se izkaže še prilagodljiva trda polica, na katero je moč odložiti kakšne malce bolj občutljive predmete (suknjiči, karton jajc, ipd.). Pri tem lahko slednjo, ko je ne potrebujete več, povsem preprosto zataknete v režo za zadnjimi sedeži. Uporabno in domiselno!
Posodobljen
Lanskoletna kozmetična operacija je obenem prinesla tudi rahle spremembe pod motornim pokrovom, kjer so vsi agregati po novem na voljo le še s 6-stopenjskimi ročnimi menjalniki (a žal brez opcije avtomatskih). Fordovi inženirji se sicer tokrat niso preveč dotikali obstoječega turbobencinskega trivaljnika EcoBoost, precej več dela pa so imeli pri 1,5-litrskem dizlu (75 in 100 KM), da je postal varčnejši in – kar je še najvažnejše – čistejši. Tako slednji agregat že sedaj brez dodatka AdBlue ustreza standardu Euro 6.2d, kar so dosegli tudi s pomočjo aktivne reže za zajem zraka, ki pripomore k boljši aerodinamiki in hitrejšemu gretju motorja.
Pri tokrat testiranemu primerku je sicer za pogon skrbel večkrat nagrajeni EcoBoost bencinski motor(ček), ki bo najverjetneje še najbolj zanimiv med potencialnimi kupci. Še posebej med tistimi, ki se vsakodnevno premikajo znotraj mestnih obzidij. Tako motoriziran model je namreč tam ravno še dovolj zmogljiv ter živahen (zelo rad se namreč zavrti proti rdečim vrtljajnim višavam), res pa ne smete od njega pričakovati kakšnih čudežev. Polno naložen namreč kaj hitro pokaže svoje meje že na kakšnem ne pretirano strmem avtocestnem klancu, zaradi česar si boste v trenutku zaželeli, da bi spredaj brnel navorsko bogatejši TDCi. Nenazadnje tudi zaradi porabe, saj zna ob priganjanju preseči celo 8 litrov zelenega! In ne bodite presenečeni, če bo ob speljevanju občasno tudi rahlo (ampak res rahlo) cuknil.
Pa saj mala Fordova »gajbica« tako ali tako ni namenjena temu, da bi z njo dražili občinske redarje in rajonske miličnike. Čeprav se ponaša z dovolj natančnim volanom (za ta rang vozil seveda) ter solidno naravnanim podvozjem, ki bi dopustilo tudi malce hitrejše preganjanje med ovinki. Tako imaš v Courierju ves čas občutek, da se voziš v enoprostorcu (ali, če želite, križancu), ne pa v obrtniškem dostavniku, pri katerih sicer le stežka govorimo o kakršnihkoli ekstatičnih voznih užitkih.
Pragmatik
Fordov najmanjši potniški dostavnik v ponudbi predstavlja eno najbolj racionalnih prevoznih sredstev, ki ob dovolj konkurenčni ceni ponuja na dobrih štirih metrih dolžine precej uporabnega notranjega prostora. S tem zna zadovoljiti osnovne potrebe velike večine športno aktivnih družin, ki so dodobra omejene s parkirnim prostorom oziroma imajo doma izjemno majhno garažo.
In ker tudi polno opremljen primerek (čeravno brez sodobnih asistenčnih pomagal) ne stane bistveno več od 17 tisočakov, bi znal navdušiti marsikaterega racionalnega družinskega očeta, ki ne želi zapraviti vseh privarčevanih regresov, božičnic ter otroških dodatkov. A le, če mu zunanji dizajn ni med resnejšimi prioritetami pri izbiri novega avtomobila!
Tekst in foto: Urban Acman.
Mnenja uporabnikov
Napiši prvo mnenje!
Za komentiranje moraš biti prijavljen