Lasten razvoj čipov bi lahko predstavljal nov korak k nižjim stroškom razvoja in izdelave vozil ter manjšo odvisnost od zunanjih dobaviteljev za naslednjo fazo vzpona kitajskih znamk. Prvi resnejši prodor na področju električnih vozil je temeljil na baterijah, saj so cenejši in zmogljivejši baterijski sklopi ob masovni proizvodnji podjetjem, kot je BYD, omogočili, da so iz regionalnih proizvajalcev postali globalni velikani, ki vse bolj ogrožajo uveljavljene avtomobilske znamke.
Večji nadzor nad strojno opremo
Znamke kot so BYD, Nio, XPeng in Li Auto z namenom prevzema večjega nadzora nad strojno opremo, na kateri temeljijo sistemi za pomoč vozniku, razvijajo lastna elektronska vezja. Lasten razvoj tovrstnih čipov bi lahko dodatno pripomogel k hitrejšemu razvoju in nižjim cenam njihovih vozil. Kot poročajo pri portalu Gasgoo, naj bi bilo letošnje leto prelomnega pomena za nekatere od kitajskih znamk, ki že razvijajo lastne čipe za nadzor asistenčnih sistemov in avtomatizirane vožnje (ADAS). Pri znamkah BYD, Nio, XPeng in Li Auto že izvajajo interne projekte, saj se zavedajo, da strojna oprema naprednih sistemov za pomoč vozniku postaja vse pomembnejša in obenem predraga, da bi bili popolnoma odvisni od zunanjih dobaviteljev.
BYD – najprej baterije, zdaj se odpira nova fronta
Ena od prevladujočih znamk v avtomobilski industriji postaja BYD, ki je trenutno drugi največji proizvajalec baterijskih sklopov za električna vozila v svetovnem merilu – v prvih petih mesecih letošnjega leta so dosegli 14,4-odstotni delež svetovnega trga baterij. Zdaj so predstavili še svoj interni čip za podporo asistirani vožnji, njihov ustanovitelj Wang Chuanfu, pa potrjuje, da lahko pri znamki BYD sami zagotovijo vse ključne komponente za novo generacijo inteligentih vozil.
Za razliko od Nvidie, ki ponuja univerzalno platformo za različne potrebe avtomobilskih proizvajalcev, so pri BYD ubrali drugačno pot, saj naj bi bile njihove elektronske komponente prilagojene izključno njihovim modelom, predvsem na račun zniževanja stroškov. BYD naj bi tekom prihodnjih treh let v razvoj inteligentnih tehnologij vložil več kot 14,75 milijarde ameriških dolarjev (12,91 milijarde evrov), njihov čip Xuanji A3, izdelan v 4-nanometrski tehnologiji, ki je namenjen podpori avtomatizirane vožnje 3. in 4. stopnje, pa naj bi po zmogljivostih konkuriral čipom Nvidia Thor, ki sicer stanejo trikrat več. Podobno pot so ubrali tudi pri znamki Nio, saj je njihov 5-nanometrski čip Shenji NX9031 že vgrajen v njihove izbrane modele, po nekaterih ocenah pa naj bi v primerjavi z uporabo komponent Nvidia prihranili približno 1.200 evrov na vozilo. Pri znamki XPeng so že leta 2024 predstavili Turing AI, ki je bil kot prvi univerzalni večnamenski čip razvit za avtonomno vožnjo in ni namenjen le vozilom njihovih znamk. Na tem področju že sodelujejo z Volkswagnom pri električnih vozilih za kitajski trg, v teku pa naj bi bili tudi dogovori z drugimi avtomobilskimi proizvajalci.
Podobne rešitve najverjetneje že razvijajo tudi pri drugih podjetjih, zato lahko upravičeno pričakujemo, da bo razvoj elektronskih komponent naslednje področje prevlade kitajskih znamk.
Avtomobilizem.com (Foto: BYD.)
Mnenja uporabnikov
Napiši prvo mnenje!
Za komentiranje moraš biti prijavljen