Neptun gre v hribe
Glede na popularizacijo športno uporabnih križancev je nekako postalo kar samoumevno, da mora imeti tovrstno vozilo v svoji paleti skoraj vsak avtomobilski proizvajalec, če se želi obdržati na avtomobilskem zemljevidu. Pa čeprav gre pri nekaterih tudi za znamke, ki so bile še do pred kratkim ozko specializirane za izdelavo relativno nišnih modelov, ki so imeli s terensko vožnjo toliko skupnega kot stranka SDS z rdečo zvezdo. Nekako tako, kot če bi novodobna športno-rekreativna moda zapovedovala, da mora še Manolo Blahnik pričeti izdelovati pohodne čevlje iz vodi neprepustnih materialov, luksuzni Audemars Piguet pa plastične kvarčne tekaške ure z merilcem srčnega utripa.
A je tovrsten vstop v svet novodobnih Willysovih reinkarnacij že pred dobrimi desetimi leti dodobra uspel nemškemu Porscheju z modelom Cayenne, ki je hkrati dokazal, da je možno zapakirati osnovno filozofijo znamke tudi v malce bolj nenavadno obliko. In kar je še najvažnejše – omenjena kreacija je postala pravi prodajni hit oziroma kokoš, ki nosi zlata jajca.
Tovrstno priložnost (beri: modno muho petičnih kupcev) so tako zaslutili tudi najbližji Porschejevi rivali (Jaguar, Lamborghini, Bentley, ipd.), pri čemer se s tovrstno mislijo poigravajo precej resno tudi pri Rolls Royceu, Aston Martinu ter celo – o moj bog – Ferrariju. Zatorej ne čudi, da so svojega »terenca« pričeli ustvarjati tudi pri italijanski znamki iz Modene, poznane po znaku Neptunovega trizoba, ki so si ga sicer sposodili na vodnjaku sredi Bologne.
Športno uporabni Levante, ki se naslanja na prototip Kubang iz leta 2011, sicer dodobra sledi linijam limuzinskega Ghiblija, a nikakor ne deluje, kot da bi bil narejen »na silo«, kakor se je to pripetilo pri Bentaygi. In četudi nekateri v njem vidijo rahle obrise kakšnega Nissan Infinitija (še posebej s strani in na zadku), se vseeno ponaša z dovolj prepoznavnimi detajli, da že od daleč vemo, za katero znamko gre. Pa naj gre za tri značilne prezračevalne odprtine nad prednjim kolotekom ali izjemno agresivno sprednjo masko, ki sicer nehote ponuja asociacije na aparat za zobe in ob kateri se zdrzne prav vsak cestni pacifist.
Športno kupejevska silhueta vseeno izjemno dobro skriva več kot petmetrsko dolžino avtomobila, ob kateri že v prvi garažni hiši pričenjaš na ves glas preklinjati, ko nikakor ne najdeš vsaj treh praznih parkirnih mest, da bi lahko v miru parkiral Maseratijev monstrum.
Cenejši oblikovalski primerki
Levante se obenem ponaša z več kot trimetrsko (!) medosno razdaljo, ki pa – presenetljivo – vseeno ne nudi pravega prostorskega razkošja. Okej, spredaj sedeča osebka se res ne bi smela pritoževati (pa četudi se slučajno pišeta Gasol), a bi zadaj človek vseeno pričakoval malce več prostora za kolena.
A se zna že takoj v naslednjem trenutku odkupiti z neizmernim oblikovalskim občutkom, ki ga zaman iščemo v tehnicističnih perfekcionistih iz germanskih dežel, ter tistim prepoznavnim vonjem po pravem usnju, ki bi ga morali ustekleničiti in prodajati v obliki parfumske vodice. To je pač avtomobil za dame in gospode, pri katerem je skoraj že zapovedan formalni poslovni slog oblačenja, če želiš sploh sesti vanj. Ter nikakor ni za tiste družbene povzpetnike in tranzicijske guruje, ki jim višek avtomobilske erotike predstavlja BMW X6.
Navkljub obilici prestižnih materialov, kjer ne manjka niti pravi les ter ob doplačilu celo svileni sedeži, katere je zašil sam Ermenegildo Zegna (oziroma verjetno njegovi kitajski dvojniki), nekateri detajli niso ravno na nivoju več kot 100 tisočakov dragega vozila. Pa najsi gre za (sicer simpatično) uro na vrhu armaturne plošče, ki deluje malce preveč ceneno ter je svetlobna leta daleč od tiste v kakšnem Bentleyu. Ali pa za info-zabavni element, ki deluje sumljivo podobno tistemu v Jeepu Grand Cherokee – kar sicer ni nič slabega, da ne bo pomote – a je vseeno premalo intuitiven ter na trenutke preveč zmeden. Da o neznanju slovenskega jezika niti ne govorim!
Še največ zavijanja z očmi je bila tokrat deležna prestavna ročica 8-stopenjske ZF-ove menjalne avtomatike, ki se je precej neugledno zatikala pri vklapljanju (npr. med D in R), kar se je znalo izkazati za precej neugodno med hitrejšim manevriranjem po kakšnem parkirišču.
Bolj Jeep kot Ferrari
Svojo pravo gosposko naravo, ki je začinjena tudi s kančkom športne dinamičnosti, pa pokaže Levante med samo vožnjo, pri čemer serijsko zračno vzmetenje (s petimi višinami) dodatno poskrbi za tisti lažni občutek, da so slovenska cestišča v izvrstnem stanju. Izjemno udobno podvozje, ki sicer – v nasprotju s pričakovanjem ter prvotnim planom – ne prihaja z Jeepovih polic, namreč izvrstno požira neravnine ter suvereno opravi s še tako razdrapanim makadamom. Odlično! Ob serijskem štirikolesnem pogonu z vektorskim sistemom navora (pri čemer je pogon v osnovi speljan na zadnji kolesni par) in ob vklopljenem načinu Off Road zna prilesti precej dlje, kot to pričakuje okravatan »signore« za njegovim volanom. A pozor: 20-palčni »valjarji« znajo kaj hitro pokazati svoje meje že na rahlo spolzki podlagi (beri: mokra trava).
Med ovinki več kot 2,2 tone težak športno uporabni gigant prepričuje z dovolj nevtralno lego na cestišču ter natančnim volanskim mehanizmom, ki pa zna nekatere zmotiti s svojo trdoto. Vsaj v tem segmentu je recimo enkrat cenejši Alfin Stelvio, ki velja za enega najbolj dinamično nastrojenih križancev na trgu, precej bolj prepričljiv ter igriv in ponuja bistveno več zabave in adrenalinskih doživetij. A Maseratijev prvi SUV (ki verjetno ne bo edini) tako ali tako ni namenjen sledenju idealne linije, ki so jo pred tem začrtali BMW X6 M, MB GLE Coupe AMG 63 ter Range Rover Sport SVR. Pa četudi se baha z značko na nosu, ki je že od nekdaj sinonim za športnost in dirkaški pedigre.
Tovrstnim cestnim akrobacijam se obenem tako ali tako upira tudi najšibkejša motorna različica v ponudbi, ki za svoje delovanje potrebuje dizelsko gorivo in pri katerem boste žal zaman iskali kakršenkoli element iz delavnic vzpenjajočega črnega vranca. Okej, 275-»konjski« VM-jev agregat, katerega brnenje je moč slišati tudi v Grand Cherokeeju (vendar s 25 žrebci manj), sicer nikakor ni podhranjen ter ponuja v kombinaciji z izvrstno delujočo (če seveda odmislim prestavno ročico) menjalno avtomatiko povsem spodobne performanse. Pri tem zna ob vklopu športnega načina zarohneti v tistem prepoznavnem Maseratijevem baritonu, ki zmore ustvariti med ljubitelji bencinskih hlapov toliko veselja kot preizkušanje Louboutinovih salonarjev pri modno osveščenih damah. Pa četudi gre (le) za dizel!
Vleče
Maseratijev SUV nikakor ni perfekten. A ponuja toliko emocij kot le malokatero tovrstno športno uporabno vozilo na trgu. Model Levante, pri katerem je glavni oblikovalec Giovanni Ribotta uspel zrisati dovolj posrečeno zunanjo obliko, ki nikakor ni tako groteskna kot pri nekaterih podobnih SUV projektih (npr. Lamborghini Urus), namreč spada med tiste predstavnike avtomobilske ekstravagance, ki kar sami od sebe rišejo nasmeh na ustnicah voznika ter kratijo njegov spanec. Nekaj, na kar smo že zdavnaj pozabili pri podobno dragih tehnicističnih perfekcionistih iz germanskih dežel!
Tekst in foto: Urban Acman.
Mnenja uporabnikov
11 komentarjev za "Aristokrat"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Poleti sem si ga ogledal v temno modri barvi. In avto je za moj okus zgledal vrhunsko, sploh spredaj.
Lp
Kje je tole slikano?
Grad Lemberg (Lemberg pri Novi Cerkvi med Dobrno in Vojnikom).
Hvala. Skoraj v moji sosescini pa nisem prepoznal okolja. Shame on me
V bistvu še najbolj realno je avto opisal doug demuro.
Sem gledal njegov video ja in tudi tam pride 80.000$ kar je pod 72.000€ hehe Pač bojo čez dve leti ležali po avto salonih z malo prevoženimi km.
Vse lepo in prav ampak meni je na žalost prav grd. Morda pogojno zadek bi šel čez. Ostalo pa niti malo ne.. Zgolj moje mnenje.
Maska je pa scary..kot da bi bila kletka za tiste živalce, ki gonijo kolo v nedogled…