Kanček norosti
Pri avtomobilski znamki, ki ima svoj sedež v enem najbolj nesrečnih mest v človeški zgodovini (ne, to ni Wuhan), smo že nekaj časa vajeni, da v marsičem odstopa od trendov ter hodi po svoji poti. To se morda še najbolj opazi pri njihovih motorjih, kjer se ne ozirajo na druge proizvajalce (npr. pri zmanjševanju delovne prostornine), temveč iščejo precej unikatne rešitve, s čimer nagovarjajo tisti krog kupcev, ki iščejo drugačnost. Tako je njihovim inženirjem v teh časih, ko se cel avtomobilski svet počasi elektrificira ali vsaj hibridizira, vsekakor potrebno čestitati za pogum in kreativnost, čeprav verjamem, da jih ob tem vodi tudi kanček (pozitivne) norosti. Japonci pač!
Za dokaj noro idejo se je tako že pred leti izkazal projekt Skyactiv-X, pri katerem so želeli dokončno najti sveti gral avtomobilskih motorjev – agregat, ki bi se ponašal z najboljšimi lastnostmi tako »Otta« (živahnost in odzivnost), kakor tudi »Diesla« (varčnost). Resda tovrstna ideja o bencinskem motorju s kompresijskim vžigom ni povsem nova saj so se z njo že pred časom poigravali pri drugih proizvajalcih (Fiat, GM, …), a naj bi pri Mazdi sedaj našli dovolj zanimivo in uporabno rešitev.
Pri proizvajalcu pravijo, da se njihov dvolitrski bencinski atmosferski agregat ponaša z inovativno rešitvijo s svečko nadzorovanega kompresijskega vžiga (SPCCI), pri katerem lahko za vžig zgorevalne zmesi poskrbi vžigalna svečka ali pa se zgodi kompresijski samovžig kot pri klasičnih dizlih. Slednje se sicer zgodi pri nižjih obremenitvah, medtem ko svečke poskrbijo za vžig zmesi v valjih tedaj, ko motor deluje pri višjih obremenitvah.
Motor v osnovi uporablja precej revno zmes goriva in zraka (mešanica v razmerju 40:1), iskra pa nato vžge gosto količino goriva, ki dodatno dvigne temperaturo in tlak v valju, kar povzroči vžig preostalega goriva pod tlakom, kot pri dizelskem agregatu. Japonci obenem trdijo, da naj bi bil sam preklop med samovžigom in vžigom ob pomoči iskre povsem nezaznaven, omenjena tehnologija pa naj ne bi delovala pri hladnem motorju ter ob najvišjih obremenitvah.
Vse skupaj naj bi posledično doprineslo k boljšim zmogljivostim ter opazno manjši porabi goriva, kar pa se sliši že skorajda tako neverjetno kot dolgoletne Karlove obljube o višjih pokojninah. In kako se vse skupaj izkaže v praksi?
Volilne obljube
Mazdino motorno čudo se je tokrat znašlo v izjemno simpatičnem modelu CX-30, ki že zgolj zaradi svoje trendovske zasnove križanca velja za tisto vozilo, na katerem se pozna daleč največ prstnih odtisov v prodajnih salonih. Obenem ne gre prezreti, da je eden najbolj fletnih primerkov v tem hitro rastočem segmentu, saj že na zunaj izžareva več erotičnega naboja (še posebej v kakšnem rdečem odtenku Soul) kot velika večina bližnjih konkurentov.
Kakorkoli že, srednje velik Mazdin križanec s svojo razburljivo dinamično pojavo (že od drugega paketa opreme dalje se ponaša tudi z mikavno 18-palčno obutvijo) kar sam od sebe kliče po kakšnem malce bolj predrznem pogonskem sklopu pod motornim pokrovom. Takšnem z malce bolj ognjevito konjenico ter veseljem do vrtenja proti rdečemu območju, In vsaj na papirju se zdi, da bi bil za kaj takega pravi kandidat ravno njihov najnovejši tehnični biser, ki se ponaša z izjemno visokim kompresijskim razmerjem (1:16,3). Pa je temu res tako?
Hja, povprečni voznik, ki so mu v zadnjih letih dodobra zlezi pod kožo prisilno polnjeni agregati, bi znal biti rahlo razočaran. Saj vsaj na začetku (beri: pri nižjih vrtljajih) ne bo doživel tiste prave brce izpod nog 180 glave »konjenice«, ki jo je sicer vajen od kakšnega podobno krepkega »turbaka«. V maniri klasičnih atmosferskih bencinskih agregatov je namreč potrebno novi Skyactiv-X za kaj konkretnejšega zavrteti preko 4 ali celo 5 tisočakov, ko navduši tudi z malce bolj rezkim zvokom. A vseeno pusti odličen vtis z odzivnostjo ter zveznim podajanjem moči, pri čemer vse skupaj nadgradi izjemno kultivirano in zvočno decentno delovanje motorja. Ne, novi Skyactiv-X nikakor ni dirkaško nastrojen, za kaj konkretnejšega bo vseeno potrebno počakati na kakšno malce bolj popoprano verzijo (morda prihajajoči prisilno polnjeni 2,5-litrski štirivaljnik).
Omenjeni agregat tako že med malce bolj navdahnjenimi voznimi manevri (a nič športno dinamičnimi) zahteva nekaj več poseganja po prestavni ročici ročnega menjalnika, kar pa pri tem modelu – roko na srce – ne predstavlja prav nobenega problema. In ne le to! Menjalnik velja za enega boljših primerkov v avtomobilih ne-premijskih proizvajalcev, saj navdušuje z natančnostjo ter športno kratkimi gibi. Izjemno! Se splača doplačilo 2 tisočakov za menjalno avtomatiko? Niti ne, razen če vam brez avtomatike živeti ni. Pri čemer slednja poskrbi tudi za malenkost slabše zmogljivosti (za 0,3 s počasnejši od 0 do 100 km/h) ter višjo porabo (0,6 l/100 km po WLTP).
Dilema
Okej, morda bo kdo porekel, da če tovrsten agregat ne prepriča povsem pri zmogljivostih, vsaj malo porabi. No ja, s tokratno povprečno porabo, ki se je ustavila pri slabih 8 litrih, ga ne gre označiti, da pije kot star Volkswagnov dizel z nekoliko drugačno »tehnologijo«, a bistvene razlike od podobno motorizirane (turbinsko podprte) konkurence tudi ne pokaže. Škoda. Res naj bi za kakšen deciliter manjšo porabo poskrbel tudi sistem blagega hibrida (v motor integriran zaganjalni generator za rekuperacijo električne energije), a očitno še premalo. Deaktivacije valjev, kot ga poznata verziji z oznako G, pa ta motorizacija ne pozna.
Tako se kar samo od sebe poraja vprašanje, če ne bi bilo bolje pogledovati k cenejši 150-»konjski« različici Skyactiv-G, ki v praksi ne ponuja nič kaj drastično slabših performans. Če sploh! Pri tem zna biti slednji v nižjih vrtljajih celo za odtenek bolj odziven in še bolj kultiviran, a pri delovanju z zgolj dvema valjema vseeno malce bolj nemiren. In če bi primerjal vse tri bencinske motorje, ki so na voljo pri Mazdinemu srednje velikemu križancu, bi lahko dejal, da je razlika med najšibkejšim (122 KM) ter srednje krepkim (150 KM) precej bolj opazna, kot pa med slednjim ter tokrat preizkušenim Skyactiv-X.
Velik plus si obenem zasluži Mazdina odločitev, da je pri prav vseh agregatih na voljo tudi vsekolesni pogon, ki dodatno pripomore k izboljšanju aktivne varnosti. Tovrstni dodatek vsekakor velja za prednost pred čedalje bolj nežnimi konkurenti, s katerimi si navkljub njihovem terenskemu videzu ne upamo niti v malce bolj zasnežen klanec.
Brez majajočih stolov
Precej manj dilem kot z izbiro motorjev ponuja Mazdin CX-30 na ostalih področjih, kjer še posebno blesti pri voznih lastnostih in notranji ureditvi. Tako boste v razredu srednje velikih križancev, ki nimajo ravno plemiškega porekla, le stežka našli bolje urejeno notranjost, ki se ponaša s prečiščenostjo, občutkom za detajle ter izvrstnim izborom materialov (npr. zgornji del armaturne plošče v umetnem usnju). Pri tem je bil tokratni testni primerek oblazinjen z zanimivim burgundsko rdečim usnjem ter nekaterimi unikatnimi detajli (belo obarvan naslon za roke, »jubilejni« emblemi, ipd.), ki so del posebne serije Edition 100, s katero obeležujejo stoletnico obstoja znamke.
Obenem se Mazdin srednje velik križanec ponaša z odlično uravnoteženim podvozjem, ki bi zlahka preneslo tudi kaj bolj popopranega pod motornim pokrovom, ter vrhunsko odzivnostjo volanskega mehanizma. Šolski primer, kako se mora peljati tovrstno vozilo! Vse skupaj nadgrajuje konkurenčna cena, ki v teh poblaznelih časih ostaja v kolikor toliko realnih okvirjih, pri čemer že v osnovi ponuja bogat paket opreme. Pohvalno!
Mazdin CX-30 je vsekakor eden tistih križancev, ki izžareva ogromno faktorja X (beri: čustev), s katerim zna dodobra pobožati dušo voznika, pri čemer bi lahko bilo le pri trenutno najmočnejšem motorju v ponudbi še za ščepec več tovrstnega faktorja. A potem bi se že spraševali, kaj za vraga – poleg zasoljene cene – sploh še ostane premijskim modelom?
Tekst in foto: Urban Acman.
Mnenja uporabnikov
20 komentarjev za "Na dveh stolih"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Ta motor sploh ni atmosferski, kot vsepovsod pravijo. Ima volumetricni kompresor
Zadaj zunaj grda, noter dolgočasna armatura in motorji so pa itak pri vseh mazdah dolgočasni razen, če bo obljubljen turbo z 250hp na voljo in to ne samo na papirju
Folk tako popa minuse ampak res je, pač ni neki..če bi jo videl recimo na cesti za mano ali na semaforju vštric, nikoli ne bi pomislil kvazi lej uau, nova Mazda. Ma ni šans.
Meni lep ampak mi še vedno izgleda kot iz leta 2010 nekje. Od zunaj pač izgleda zastarelo. Notri pa druga pesem.
Niti pod razno mi tale avto ne izgleda zastarel. Res v beli barvi ne pride najbolj do izraza. Drugače pa mi je CX30 od vseh Mazd najlepša, za moj okus tudi od trojke. Morda malenkost manj elegantna, pa zato toliko bolj postavna. In tista plastika spodaj? Me ne moti, prej mi je všeč. Avto naredi bolj robusten, niti malo ni več občutka krhkosti. Ampak eleganca klub vsemu ostaja. In ko ga vidim na cesti si prav rečem “uau, dobro izgleda tole”.
Notranjost je dodelana, brezčasna in elegantna. Velika škoda pa je bordo rdeče barve usnja, ki jo osebno težko prebavim. Pogrešam opcijo kake svetlejše obdelave armature pa morda kaka bolj pogumno oblikovana platišča.
Pri navajanju cene novega vozila bi lahko še napisali strošek predvidenih servisov v času garancije. To bi bila zanimiva informacija. Ko sem se zanimal za neko VW vozilo, sem kontaktiral uvoznika in dobil podatek.
Odlična “pripomba”
Eden najlepših predstavnikov tega razreda… Škoda da ne ponujajo kakšnega močnejšega dizla…
Dizle bodo prepovedali v 5 letih, ti pa boš moral ob nakupu naslednjega avta poseči po bencinu, Hybridu ali električnem vozilu. Hočeš nočeš
Se zelo motiš… Dizli bodo še lep čas med nami, ker ni praktične alternative za tovorna in dostavna vozila zato bo tudi na črpalkah še lep čas ponudba… Enako je z osebnimi vozili za ljudi ki naredijo v dnevu po 700+km in to na nemških avtocestah pri vožnjah do 200km/h, tu pa imajo vsi električni problem, ker jim s hitrostjo zeloooo pada doseg… Tako, da ne bodo kaj kmalu ukinjali dizlov, razvitost baterij pa še tudi ne bo v naslednjih 5h letih na nivoju, da bi za nek normalen denar nudil doseg do 1000km z enim polnjenjem pri avtocestnih hitrostih…
Dizli bojo ostali v prodaji. Na to bi si upal tudi denarno stavit. Elektrika nebo tko zlepa izpodbila goriva.
Edino, kar me je zanimivo da so avtomobili imeli porabo 5-8L že 20 let nazaj (ja pa malenkost manjšo moč).
Ko bo električen avto 10000-15000 bo sprejemljiv. Več pa ……
Tudi možno, morda bodo imeli zmanjšano moč. Električni avto bo sprejemljiv ko bodo pumpe vsepovsod in se bo napolnil v parih minutah. Prej pa pozabi, vse več nas živi v blokih, mestih.. Toyota sicer dela na tem (solid state battery), kaj pa bo izdelala bomo pa videli.
Električen bo “umetno” postal sprejemljiv že prej, samo še dodatne eko takse da uvedejo na ICE motorje na fosilna goriva pa bo!
Mislim, da bodo prej kot dodatne takse na ICE, izginile subvencije za EV. Naslednji korak bo verjetno obdavčitev EV.
Zelo verjetno bo tak vrstni red, ampak ne vse takoj.
Za obdavčitev EV bo treba najprej doseči neko dovolj veliko kritično maso, da ne bo nasprotnega efekta.
Ne bo, ker danes lahko prodaš vse in za vsako ceno, če le ima etiketo bio in eko. Ostali pa že sedaj kupujejo ICE.
Danes je danes…razmislimo malce, kaj bo jutri!
Predvsem pa razmislimo, kaj je res eko in dobro za okolje.
Ko bo EV cenejši od fosila, bo razmislek kratek. In v to smer gremo.
Jaz vem, da zame EV še dolgo ne bo sprejemljiv. Bodisi zaradi cene bodisi zaradi občutka, da je narejen iz kartona bodisi zaradi dosega in načina polnjenja bodisi zaradi komforta, ki ga nudi ICE. Kdor želi, pa lahko gre v pravo smer že danes.