Križec
Nekateri pravijo tudi, da naj bi ravno »generacija X«, katere člani imajo danes med 40 in 50 let, predstavljali daleč najbolj vročo ciljno skupino kupcev športno uporabnih križancev. In verjetno imajo prav! Gre namreč za starostno strukturo potrošnikov z najvišjo kupno močjo, zaradi česar si lahko privoščijo tudi malce bolj modne (beri: dražje) avtomobilske stvaritve. In – kar je morda še najvažnejše – zajemajo ravno prav stare voznike, ki želijo imeti novo prevozno sredstvo, v katerem bi bili lahko (ponovno) videti seksi in mladostno, česar jim do sedaj niti pod razno niso omogočali frigidni enoprostorci, s katerimi so razvažali naokrog svojo otročad.
To so spoznali tudi pri proizvajalcu iz Rüsselsheima ter se brž odločili, da bodo pričeli z množično »križanizacijo« svojih modelov. Tudi pri malce bolj dolgočasnih primerkih, kot sta Zafira in Meriva! Na njih pripenjajo male znake X, ki v avtomobilskem svetu pretežno označujejo terensko navdahnjena vozila (npr. Nissan X-Trail, BMW-jeva serija X, Tesla X, Fiat 500X, ipd.).
Oplovci so svoj prvi »križec« za začetek nalepili na kozmetično prenovljeno Mokko, ki je že do sedaj veljala za enega najbolj priljubljenih križancev na trgu. In to upravičeno! Saj je s svojimi ravno prav velikimi (ali, če želite, malimi) proporci zagotavljala odlično okretnost v naravnem okolju (beri: mestna džungla), a se je hkrati ponašala s povsem zadovoljivo notranjo prostornostjo. Tudi za štiričlansko družino! Ob tem je bila, ob poplavi takšnih in drugačnih pomehkuženih križancev, videti še vedno dovolj zaresno terensko, da je znala prepričati tudi kakšnega tradicionalista (beri: lovca, hribovskega kmetovalca, ipd.).
Po štirih letih od predstavitve je tako Mokka doživela svojo najobsežnejšo kozmetično operacijo, ki je na zunaj vidna po novo oblikovani maski ter – kot smo že vajeni pri prenovah – spremenjenem oblikovanju žarometov. Zaradi navedenega deluje kot celota neverjetno sveže in mladostno, kot da bi šlo za povsem nov model. Pa četudi je odeta v tradicionalno ter rahlo arhaično Oplovo oranžno barvo, na moč podobno tisti pri 40 let starem Kadettu, ki očitno postaja v zadnjem času precej retro modna.
Deklica za vse
Kozmetični veter sprememb je hkrati odpihnil iz najmanjšega Oplovega križanca dosedanji info-zabavni sistem, ki je s svojimi številnimi gumbki ustvarjal precejšnjo zmedo med (prvenstveno) starejšimi uporabniki. Nadomestil ga je sodobnejši in vizualno lepši (prvič smo ga spoznali v novi Astri), ki pa bo z upravljanjem na dotik še vedno skrbel za nelagodje pri prej omenjeni populaciji. Pa ne le pri njih! Tapkanje po zaslonu ter iskanje podmenijev namreč že med kakšnim povsem običajnim iskanjem priljubljene radijske postaje nekoliko preveč odvrača pozornost s cestišča, kar se lahko izkaže kot precej nevarno početje. Pri konkurenčni Mazdi znajo to s pomočjo sredinskega upravljalnega gumba urediti bolje.
Še največja novotarija se je tokrat skrivala v majhnem gumbku (oziroma treh) na stropu kabine, ki omogoča prijeten klepet z Oplovim operaterjem v njihovem klicnem centru v Veliki Britaniji. V slovenskem jeziku, da ne bo pomote! Pri Oplu zagotavljajo, da povezljivostni sistem OnStar samodejno sproži klic ob hujši nesreči, ko se sproži zračna blazina, zaradi česar naj bi bil odzivni čas reševalcev za vsaj 2 minuti krajši. Verjemite mi, da slednjega tokrat nikakor nisem želel preverjati!
Storitev OnStar sem uporabljal zgolj v primeru, ko mi je gospodič z rahlo primorskim naglasom pomagal pri vnosu želenega cilja v navigacijo. A glede na to, da tudi sam spadam v generacijo X, za katero naj bi bilo značilno, da »uživa v tehnologiji in uporablja različne vrste komunikacijske tehnologije«, priznam, da se tovrstne pomoči nisem preveč posluževal ter raje sam vnašal cilj v navigacijo. Verjamem pa, da bo omenjena pomoč še kako prav prišla vedno hitečim, manj veščim ali starejšim uporabnikom, ki so razvoj tovrstnih sistemov nehali spremljati že pred časom.
Skupaj s sistemom »On Star« lahko lastnik vozila uporablja tudi mobilno aplikacijo, s pomočjo katere je mogoče avtomobil zakleniti na daljavo (PIN koda!), preveriti njegovo osnovno diagnostiko ter ga najti na parkirišču po prekrokani noči. Ob tem moram priznati, da se mi je zdela aplikacija zanimiva zgolj kakšen dan ali dva. Zato sem se pričel kaj hitro spraševati, če je omenjena pomoč resnično vredna mesečnega doplačila 9,95 evrov (okej, prvo leto je zastonj), oziroma zakaj ni že všteta v osnovno ceno vozila?!?
Faktor X?
Prenova Oplove prodajne uspešnice je pod motorni pokrov prinesla tudi najsodobnejšo interpretacijo Oplovega 1,4-litrskega prisilno polnjenega bencinskega agregata (B14XFT), ki je na voljo z menjalno avtomatiko ter štirikolesnim pogonom. S tem predstavlja eno najbolj zanimivih (ter še vedno redkih) opcij tega segmenta, ki se lahko ponaša tako z voznimi udobjem (avtomatski menjalnik), kakor tudi z esenco terenskosti (4×4 pogon) ter dovolj suverenimi zmogljivostmi (152 KS). A le na papirju!
Tako je že prvo resnejše vključevanje na vozni pas avtocestnega križa razkrilo pravo naravo malega turbo-bencinskega »vreščača«, kjer se je njegovih 152 »konjev« izkazalo s precej sindikalnimi lastnostmi (beri: glasni, a nič kaj pretirano delavoljni). Agregat se mora namreč za kaj konkretnejšega zavrteti preko 4.000 vrtljajev, zaradi česar postane prav zoprno glasen, hkrati pa naraste tudi poraba goriva, ki lahko brez težav preseže 10 litrov in pol na prevoženih sto kilometrov. In to brez, da bi ob tem kakorkoli kršili določila Zakona o pravilih cestnega prometa. Preveč!
Preizkus je tako kaj hitro razkril, da bo Mokka s tovrstnim pogonskim sklopom še najbolj zadovoljila vse, ki dnevnih cestnih doživetij ne mešajo s sekvencami iz filma »Hitri in drzni«. Petdesetletniki pač! Pri čemer bodo povsem zadovoljni nad delovanjem menjalne avtomatike, ki sicer niti pod razno ni tako urna kot pri bavarskih čistilcih prehitevalnih pasov, a je dovolj nežno ter intuitivno delujoča. Predmet razprave je ponujala zgolj neergonomska tipka na vrhu prestavne ročice, namenjena ročnemu pretikanju, ter popolna odsotnost športnega načina.
Predstavniki generacije X bodo navdušeni tudi nad precej odraslimi voznimi lastnostmi, kjer ni moč zaznati kakšnega neudobnega prečnega nagibanja, podvozje pa je hkrati dovolj udobno tudi na bolj načeti makadamski cesti. Odlično!
Chanometer
Oplovi novodobni križanci, med katere spada prenovljena Mokka X, za proizvajalca, čigar korenine segajo v daljno leto 1863, verjetno pričenjajo novo ero. Obdobje, v katerem lahko pričakujemo mladostne in seksapilne modele, česar od znamke iz Rüsselsheima nismo bili ravno vajeni.
Tovrstno svežino v Oplovi ponudbi je sicer že do sedaj predstavljal dvojček Chevroletovega Traxa (oziroma, če želite, Buickovega Encora), kar po prenovi zgolj še nadgrajuje. Slednje je hkrati dokazal tokratni preizkus, pri katerem je znal marsikdo, ki je imel do sedaj precejšen odpor do znamke s švigajočo strelo v emblemu, celo izreči: »To je prvi Opel, ki bi ga imel!«.
Tekst in foto: Urban Acman.
Mnenja uporabnikov
2 komentarjev za "Generacija X"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Ampak sesalno cev pri motorju ma pa dobr izolirano.
A se da po naročilu dobit še večji volan 😀