Pozor, zverina!
Hilux je res prava zverina. V dolžino meri gromozanskih 5.330 milimetrov, kar je več kot Mercedes-Benzov razred S. Še več, s Hiluxom osmešiš celo pregrešno bogatega lastnika na zadnjem sedežu podaljšane različice razreda S. A kljub radodarnim meram si Hilux želi biti vse bolj podoben osebnim vozilom. Slednje pride do izraza predvsem v potniški kabini, kjer niso nameščena le stikala za nadzor pogona, temveč je usnjen voznikov sedež v mrzlih jutranjih dneh prav prijetno pogrel mojo zadnjico, avtomatska klimatska naprava je upoštevala vse moje želje, varnostno-asistenčnimi sistemi pa so poskrbeli za varnost vseh potnikov.
Toyotin poltovornjak, čigar korenine segajo v šestdeseta leta prejšnjega stoletja, je preživel veliko medgeneracijskih sprememb. Od delovnega konja brez štirikolesnega pogona do klenega terenca s povečano uporabnostjo, zdaj pa se je prelevil v tehnološko razvit poltovornjak, ki ni nujno namenjen le delu, temveč vozniku in potnikom nudi vso potrebno udobje osebnih vozil. Tokrat Hilux nedvomno upraviči svoje ime, ki izhaja iz besed High in Luxury.
Vse večji hit
Nekoč je bilo moč poltovornjake videti predvsem na celinah, kjer so prebivalci podvrženi zahtevnejšim podnebjem in terenom. Še najbolj prepoznavni so postali v ZDA, kjer še danes kraljujejo na cestah, in v Afriki, ki od vozila zahteva trpežnost in vzdržljivost. Sčasoma so se pričeli pojavljati tudi v Evropi, a je bila njihova popularnost omejena na tiste uporabnike, ki so potrebovali ali cenili povečano uporabnost kesona. V Evropo je zato Hilux zapeljal šele leta 2005 – še ravno pravi čas, saj se je priljubljenost poltovornjakov strmo povečevala.
Toyota in vsi največji tekmeci – Ford, Volkswagen, Nissan, Mitsubishi in Fiat – so v zadnjem času pripravili osvežitve svojih modelov, konkurence pa je tudi pri nas toliko kot še nikoli. Velik korak naprej v priljubljenosti je posledica nove usmeritve, ki klasično poslanstvo poltovornjaka odmika od uporabe zgolj v delovne namene. Zato je podprt s številnimi tehnološkimi novotarijami. Enako kot ostali Toyotini modeli je opremljen s paketom Toyota Safety Sense, ki prinaša sistem za zaznavo pešcev, sistem za prepoznavo prometnih znakov in sistem za opozarjanje pred nenamerno menjavo voznega pasu. Povrhu je opremljen še s sistemom za nadzorovan spust, sistemom stabilnosti in oprijema (A-TCR) ter sistemom za pomoč pri speljevanju v klancu.
V hrib ali v trgovino
Če se želi Hilux po uporabnosti približati osebnim vozilom, se mora v
prometu izkazati kot vsakodnevno uporaben. Kljub številnim izboljšavam Hilux ostaja zadaj na listnatih vzmeteh, ki se izkažejo, ko je keson poln, nekoliko manj pa takrat, ko v zadku ne prevažamo ničesar. Že na mednarodni predstavitvi sem prišel do sklepa, da je Hilux razmeroma trd. Inženirji so šli žal še korak dlje in dodatno otrdili vzmetenje ter posledično dvignili nosilnost na tono. V tem primeru je v prednosti nedvomno Nissan Navara, ki ima zadaj nameščeno večtočkovno vpetje in je v primerjavi z ostalimi poltovornjaki bistveno bolj udoben.
Naj bo Toyotin delovni stroj še tako pripravljen na vsakodnevne vožnje, v mojih očeh je v prvi vrsti namenjen tistim, ki vozilo takšnega kova dejansko potrebujejo. Ker prav teh kupcev niso želeli razočarati, saj si japonski proizvajalec ni upal uničiti več kot štiridesetletne tradicije ”neuničljivega”, so poskrbeli za dodatne izboljšave na vzmetenju. Slednje je zdaj trikrat močnejše, za 44 odstotkov so povečali število zavarjenih mest (skupaj jih je kar 388), okvir je za 20 odstotkov bolj tog, obljubljajo pa tudi 20 let korozijske odpornosti. K temu lahko dodamo še 3,5-tonsko vlečno zmogljivost, 1.040-kilogramsko nosilnost, štirikolesni pogon iz Land Cruiserja, reduktor in lažji prilagodljiv zadnji diferencial, ki mu zdaj omogoča stoodstotno zaporo. Da gre za klenega terenca, govorita še podatka o 31-stopinjskem vstopnem in 26-stopinjskem izstopnem kotu.
Mačo
Tokrat sem Hiluxu prizanesel, saj sem njegove sposobnosti dodobra preizkusil že v Srbiji, kjer se je 
japonski mačo moral zoperstaviti vsem oviram, ki mu jih je nastavila mati narava. A mi je Toyota z novim Hiluxom dokazala, da je še nadgradila preverjeno tehniko in lastnosti neustrašnega garača povzdvignila na nov nivo. V njem se odlično počutiš na skoraj vsakem kilometru, zaradi velikosti in okornosti pa zna povzročiti kakšen siv las pri iskanju primernega parkirnega mesta, pa še na neravninah prav lepo poskakuje. Res je, da bodo ljudje, ki vozilo takšnega kova in slovesa potrebujejo, zamižali na obe očesi in izkoristili potencial, ki ga z ojačanim podvozjem in trdoživostjo pričara neuničljivi Hilux. Vidim pa na tem mestu še dodaten problem: Hilux je tako opremljen postal enostavno prelep za trpinčenje po gozdu ali blatu, s ceno čez štirideset tisočakov se mi zdi bolj primeren za postavljanje pred opazovalci in ostalimi udeleženci v prometu. Pravi delavci bodo najverjetneje posegli po manj opremljenih primerkih, ki jih ni tako škoda.
Besedilo in fotografije: Gapšer Pirman.
Mnenja uporabnikov
4 komentarjev za "V varnem objemu diferencialov"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Novinarjem rata marsikaj prevrnit ali pa odlomit za razliko od dejanskih lastnikov avtomobilov (raznih uporniških skupin do sosedovega Jožeta) ki jih vozijo po deset let in nimajo teh težav.
A ni to ta Toyota ki jo je en novinar skoraj prevrnil na testu? Obstaja video na youtube, sam ne vem če se gre za ta avto.
https://www.youtube.com/watch?v=xoHbn8-ROiQ
So ga že “popravili”:
http://teknikensvarld.se/toyota-hilux-now-handles-the-moose-test-470061/
dvignili pritisk v gumah za 0,3 bara in reprogramirali VSC