Reportaže

Vse, kar smo izvedeli o PRIMA srednje velikih kombilimuzinah

Včasih so bile limuzine kompaktnega razreda pravi ponos proizvajalcev, saj so z njimi dosegli velik del kupcev in na nek način potrjevali svoj položaj na trgu. Razmere je dodobra spremenil prihod križancev – a ne povsem.

Za začetek jih ni malo, ki verjamejo, da je neracionalno kupovati višji in težji avtomobil, še posebej v luči zniževanja škodljivih emisij. Če temu dodamo, da vsaka moda nekaj stane, imajo križanci običajno vključen pribitek na stroške lastništva, tako pri nakupu, včasih pa tudi pri vzdrževanju. Ljubitelji avtomobilske estetike bi morda dodali na tehtnico še svoje mnenje glede uravnoteženosti razmerij enih in drugih, ampak tu smo že pri bolj mehkih kriterijih.

prima-primaryVečina proizvajalcev zaenkrat z modeli ostaja prisotna v klasičnem razredu C. Do določene mere med našimi tekmeci odstopa le Citroën, ki se je z novim C4 odločil za odkrito taktiziranje in nagovarjanje čim širše publike. Zanimivo bo videti, ali se bo ideja sčasoma razširila tudi k drugim znamkam in bomo dobili še več mešančkov med križanci in limuzinami.


PRIMA smo: Avtomanija, Avto Fokus, Finance, Siol, Volan, Žurnal24 in Avtomobilizem.com.


Čeprav so bile naše ambicije še večje, smo na koncu soočili devet modelov, ki po našem mnenju dodobra predstavljajo lastnosti razreda. Seveda bi z veseljem dodali vsaj še še Kio Ceed, Hyundai i30 in Toyoto Corollo, a se pri zastopnikih ni izšlo.

Mora biti uporaben

Kompaktni razred velja za neko zlato avtomobilsko sredino, ki bi morala s svojimi lastnostmi zadovoljiti potrebe velikega dela uporabnikov. V tem vsebinskem sklopu smo bili zato še posebej pozorni, ali se v njih lahko (udobno) vozijo štirje odrasli potniki, saj to pomeni, da pokrivajo tako poslovne kot zasebne vožnje. Posebno poglavje je prevoz najmlajših potnikov, zato nismo pozabili preveriti sistema nameščanja otroških sedežev. Za razliko od karavanov nismo pričakovali brezmejne praznine v zadku, a smo kljub temu tja poskušali naložiti čim več.

Po ustaljenem postopku smo v notranjosti izmerili in ocenili običajne parametre. Kar se tiče udobja sedenja, je zanimivo, da spredaj med avtomobili ni bilo posebnih razlik, navzdol je odstopala le Scala, zato pa je zadaj lahko precej drugače. Tam svoje pokaže izmera prostora za kolena in glavo zadnjih potnikov, kjer ne škoduje izpostaviti stranskega učinka »športnih« sedežev – ti so za voznika in sovoznika sicer krasni, zadnjim potnikom pa opazno okrnijo pogled naprej in v nekaterih primerih vzamejo dragocen prostor za noge oz. stopala pod sedežem. Če se je na tem področju najbolje izkazal Leon, sta bila na drugi strani opazno slabša Mazda3 in Megane. Pri udobju zadnjih potnikov štejejo še odprtine za prezračevanje, ki smo jih pogrešali v štirici konkurentov (Focus, Mazda3, Astra in 308).

Odlagališča v kabini se s časom očitno izboljšujejo, saj so se najslabše odrezali najstarejši kandidati (308, Astra), kjer smo zaman iskali prostor za odlaganje telefona, medtem ko je na primer v C4 zgodba popolnoma drugačna. Podobno tolmačenje bi do določene mere veljalo na področju ergonomije, a nismo nagrajevali niti pretirane digitalizacije, kot jo imata Leon in Golf. V ocenjevanju zaznavne kvalitete materialov in izdelave nas je najbolj prepričala Mazda3.

meritve

Pri nameščanju otroških sedežev se je ponovno pokazal različen pristop proizvajalcev do sidrišč Isofix. Leon ima denimo le zarezo v blago, zato je namestitev lahko bolj zahtevna (pri tem je treba papirnato membrano najprej ročno pretrgati), najbolje pa se za namestitev izkaže plastičen okvir. Zanimiv je tudi podatek o prostoru, ki ostane med otroškima sedežema, kjer se je pričakovano najslabša odrezala ožja Scala.

Po drugi strani ima prav Scala prepričljivo največji prtljažnik z osnovnimi 467 litri (do 1.410 litrov ob zloženih naslonih zadnjih sedežev). Čez mejo štiristo litrov gresta še 308 in Megane, najmanjši prtljažnik pa ima Mazda3 s 351 litri v osnovni postavitvi sedežev. Ob tehničnih podatkih drugo plat predstavlja uporabnost v praksi, kar smo preverili z zlaganjem torb različnih oblik. Scala je bila tudi tokrat v vrhu, zelo dobri so bili še Focus, 308 in Megane. Najbolj uporabno dvojno dno ima C4, med vsemi pa tega dodatka nima le Astra. Najvišji nakladalni rob smo namerili v Mazdi3. Podiranje naslona sedežev je načeloma možno v razmerju 60:40, izjema je Astra s tretjinsko deljivostjo. Praktične odprtine za prevoz daljših predmetov imajo C4, Focus, Astra, 308 in Golf.

uporabnost

Skupaj se je na področju uporabnosti najbolje odrezala Scala, ki je s prtljažnim prostorom nadomestila povprečni vtis v potniškem delu. Tam nas je načeloma najbolj prepričal Focus, ki so se mu približali še Golf, Leon in Astra.

Naj ne bo predrag

Za nakup solidno opremljenega novega avtomobila v kompaktnem razredu mora po naših podatkih kupec odšteti dobrih 20 evrskih tisočakov, pri čemer se je ponovno izkazalo, da zna biti med uradnimi cenami s cenika in transakcijskimi cenami kar nekaj razlike. Čeprav so bile izhodiščne cene modelnih paketov precej drugačne, pa z upoštevanjem primerljivih paketov opreme in pridobljenih popustov za gotovinski nakup med našimi tekmeci ni velikih cenovnih razlik; navzdol nekoliko odstopata 308 in Scala s ceno malo pod 21 tisočaki, medtem ko so mejo 22 tisočakov presegli Astra, Megane in Leon.

Povprečna cena primerljivo opremljenih modelov z upoštevanjem popustov je tokrat znašala 21.784 evrov. Če bi upoštevali samo polne cene modelov in stroške priprave, je povprečna cena primerjanih modelov znašala 21.695 evrov. Torej lahko na nek način posplošimo, da pridobljeni popust stranke v povprečju naše modelne mešanice na nek način “porabijo” za dodatno opremo avtomobila – a pozor, to ne velja za posamezne modele, v primeru Focusa, Mazde3 in Golfa na primer končni popust opazno zniža nakupno ceno. Ponekod je popust še vedno vezan tudi na vključeno dodatno opremo oziroma opremski paket. Tokrat so začetno ceno s cenika najbolj prilagodili Fordovi trgovci, najmanj pa pri Citroënu, Renaultu in Oplu, v povprečju pa bi kupci naših tekmecev na račun popustov prihranili malo več kot 1.700 evrov.

V analizi so končno ceno nedvomno nekoliko dvignili novejši modeli, ki so zelo dobro opremljeni že v nižjih različicah (Focus, Mazda3, Golf), sploh ko govorimo o sodobnih dodatkih. Z dodajanjem tovrstnih opcij lahko hitro zvišamo nakupno vrednost za 500-1.000 evrov. Dejansko pa vrednostno nakupi v tem razredu pri posameznih znamkah zagotovo odstopajo, saj imajo njihovi kupci različne zahteve oziroma pričakovanja. Mi smo, tudi zaradi odlično opremljenih modelov, kot je na primer Mazda3, med opremo vključili samodejno elektronsko klimo, električni paket (stekla, zunanji ogledali), infozabavni sistem z večjim sredinskim zaslonom na dotik in s podporo povezljivosti pametnih telefonov, paket vozniških asistenc, parkirna pomagala (tipala spredaj in zadaj, kamera) ter lita platišča.

cene

Ugotovili smo, da je pri stroških vzdrževanja v obdobju 5 let in/ali 150 tisoč kilometrov razlika med najcenejšim (Focus) in najdražjima (C4 in 308) le 300 evrov, kar je manj kot petina skupnega zneska.

Cene zavarovanj smo pridobili s pomočjo spletnega izračuna z upoštevanjem, da gre za izkušenega voznika (prek 20 let) z dobro škodno zgodovino brez prometnih nesreč. Vključeni so delni in polni kasko z 900 evri soudeležbe pri kasko škodi, 6. tarifni razred, zavarovanje voznika AO-plus in asistenca na cesti, nezgodno zavarovanje, pravna zaščita ter zelena karta. Strošek je v določeni meri vezan na polno ceno avtomobila, zato kupci avtomobilov na račun odstopanj plačujejo višjo premijo v obdobju celotnega lastništva. Na skupne stroške lastništva vplivata še moč (vpliv pri Scali in Meganeu) in prostornina motorja (letna dajatev za uporabo cest).

Poleg vsega naštetega pa v danih razmerah velja omeniti še dobavne roke in razpoložljivo zalogo vozil, ki lahko precej omejijo želje kupcev. Zamude v proizvodnji (predvsem na račun pomanjkanja elektronskih komponent) ponekod povzročajo daljše dobave pri naročilu v proizvodnjo, zato je smiselno preveriti, ali lahko katera od vključenih opcij bistveno vpliva na datum prevzema.

stroški lastništva

Najnižjo nakupno ceno lahko pričakujejo kupci Scale, sledi 308. Hkrati je zanimivo videti, kako zelo so pri cenah usklajeni nekateri novejši modeli (C4, Focus, Mazda3 in Golf). Ob upoštevanju vseh podatkov se je na koncu izkazalo, da so na vrhu izenačeni Scala, 308 in Mazda3, ki je na koncu pridobila boljši položaj na račun relativno nižjih stroškov vzdrževanja.

Pokaži skrite adute

Verjetno se še vedno najde kdo, ki kupi avto brez testne vožnje, ampak upamo in verjamemo, da takšnih ni prav dosti. Žal je v večini primerov cestni preizkus prekratek, da bi podrobneje odkrivali vozno dinamiko, pa kljub temu daje vpogled v to, kako se boste ujeli z avtomobilom. Kogar to seveda zanima …

Vožnja med stožci, ki smo jo tudi tokrat opravili v Centru varne vožnje AMZS na Vranskem, je pokazala, da se v bolj dinamični vožnji najbolje znajdeta Focus in Mazda3, zelo dobro pa smo ocenili tudi nastop Golfa in Leona. Pričakovano se je na tem področju najslabše odrezal udobju zapisan C4. Pri Mazdi3 smo poleg tega najbolje ocenili delovanje ročnega menjalnika.

Nekoliko drugačni so bili vtisi v daljši vožnji, kjer vozniki običajno bolj cenijo potovalno udobje, tu je na svoj račun prišel prav C4. Sledila mu je Mazda3, ostali modeli pa so bili precej izenačeni. Tudi tokrat smo izmerili hrup motorja v mirovanju ter pri hitrosti 60 km/h, kjer je opazno zaostajala Scala, kot najbolj tih pa se je izkazal Golf.

glasnost

Merjenje porabe smo izvedli na testnem krogu, ki je po podatkih navigacije meril 117,5 kilometra. Najprej smo zapeljali na avtocesto (13,6 kilometra, hitrost največ 135 kilometrov na uro), sledila je dinamična vožnja po magistralni cesti (29,6 kilometra, hitrost največ 110 kilometrov na uro). Tretji odsek je bil prav tako na magistralni cesti, a z umirjenim načinom vožnje (29,0 kilometra, hitrost največ 90 kilometrov na uro), sledilo je vračilo na avtocesto (23,3 kilometra, hitrost največ 135 kilometrov na uro) in zaključek z z mestno vožnjo (22 kilometrov). Vsem devetim avtomobilom smo, če so imeli to možnost, nastavili vozni profil na Normal in vključili sistem Start/Stop. Test smo opravili z vsemi vozili hkrati, zato razlik v pogojih ni bilo. Zunanja temperatura je bila od sedem do enajst stopinj Celzija, ceste so bile suhe, zunaj je bilo oblačno. Vsi avtomobili so imeli nameščene letne pnevmatike.

Razlike v porabi so bile majhne. Nekaj odstopanj se je pokazalo v mestni vožnji, kjer sta izstopala Focus in C4 s porabo pod šestimi litri na prevoženih sto kilometrov. Skupna kombinirana povprečna poraba goriva je bila najnižja pri C4 (5,5 l/100 km) . Le deciliter več je porabil Leon, manj kot 6 l/100 km so porabili še Focus, Golf in Scala. Megane in Astra sta porabila 6,1-6,2 l/100 km, s 6,5 l/100 km sta največ porabila Mazda3 in 308.

V varčni vožnji so najmanj porabili Astra (4,4 l/100 km), Leon in C4, a je tudi najbolj potratni 308 zabeležil le 5,2 l/100 km. Na dinamičnem odseku so se porabe skoraj pri vseh dvignile nad šest litrov in približale sedmim litrom na prevoženih sto kilometrov. Čeprav gre za prostorninsko enake motorje z močjo 96 kW, ima Astra vgrajen motor, ki ga je razvil General Motors, 308 in C4 pa novega, ki so ga razvili pri PSA – zanimivo je, da je bil Astrin motor na avtocesti daleč najbolj varčen in je edini porabil manj kot šest litrov goriva na sto prevoženih kilometrov. Peugeot je na enakem odseku porabil največ (6,8 l/100 km), vsi ostali pa med 6,1 in 6,5 litra na sto kilometrov.

vozna dinamika

Seštevek vseh elementov voznih lastnosti je na prvo mesto uvrstil Focus, ki sta mu tesno sledila Golf in Leon, Mazdi pa je višjo uvrstitev preprečila nekoliko višja poraba.

Vse bolj pametni

Poglavje asistenčnih sistemov sicer ni med najpomembnejšimi, bi se pa sprenevedali, če ne bi upoštevali napredka, ki ga sodobne tehnologije vnašajo v vsakdanji promet. Mnenja o pomagalih in njihovi dodani vrednosti so različna, podobno kot so različni pristopi proizvajalcev k njihovi izvedbi in ponudbi.

Pri primerjanih avtomobilih smo lahko opazili, kako hitre so spremembe na tem področju, saj že skoraj vsako modelno leto s ponudbo opreme lahko dvigne pričakovanja kupcev v tem razredu. Na splošno pa lahko pristop proizvajalcev razdelimo v tri skupine. V prvi, kjer je že serijsko vključena bogata oprema, so modeli Mazda3, delno Golf in Leon ter pogojno še Focus. Doplačila po številnih paketih ali za posamezne sisteme so si izbrali pri Focusu, Scali, Astri in C4, medtem ko bodo kupci najbolj omejeni pri izbiri asistenčnih sistemov pri Meganeu in 308, saj je njihov nabor pogojen s stopnjo začetnega opremskega paketa.

Kljub temu smo mnenja, da bi avtomobil v tem cenovnem razredu moral biti serijsko opremljen z že kar lepim naborom sistemov, pri čemer smo se navezovali na varnostne teste Euro NCAP in cenike uvoznikov (ali zna AEB prepoznati tudi pešce in kolesarje, ima serijski radarski tempomat, vsaj opozarjanje na zapuščanje voznega pasu, če že ne aktivno pomoč, vsaj zadnji parkirni senzorji itd.). Na tem področju se je najbolj izkazala Mazda3 z vrhunskim paketom vstopne opreme, nekoliko zaostajata Golf in za njim Leon.

Med doplačljivo opremo bi pričakovali na primer asistenco za zastoje, projicirni zaslon, opozorilo na prečni promet in samodejno parkiranje, na tem področju se je poleg prej naštetih dobro znašel še C4. Pri kameri smo preverili dostopnost, kakovost slike (ločljivost, pomožne črte) in opcijo več kamer. Modeli Stellantisa imajo rešitev z dvema kamerama, ki izračunavata sliko tudi ob boku, Golf pa je edini, ki ima pokrito kamero, kar je najboljša rešitev za čist pogled. Mazda3 nudi pravo 360-stopinjsko kamero. Pri žarometih nas je zanimala tako obsežnost uporabe tehnike LED kot tudi dostopnost samodejnega preklopa med dolgim in zasenčenim snopom in opcija matričnih žarometov – na tem področju postaja standard polna tehnika LED, najbolje pa smo ocenili Astro, Focusa, Leona, Mazdo3 in Golfa.

Ob preverjanju opremljenosti z zasloni in vmesnika smo upoštevali, ali ocenjevana oprema že nudi digitalizirane voznikove merilnike, če so vmesniki slovenski, kakšen je sredinski zaslon glede slike in uporabnosti ter kako velik je pri primerljivi opremljenosti naših konkurentov. Vstopni paketi sicer vključujejo tudi manjše zaslone, a je povprečje velikosti nekje okrog osmih palcev, C4 pa ima na primer že serijsko zaslon velikosti 10 palcev. Najboljši splošni vtis dajejo sredinski zasloni skupine Volkswagen in Astrin. Vmesniki znamk Citroen, Peugeot, Ford in Mazda pa žal še vedno ne znajo slovensko.

Na koncu smo se posvetili povezljivosti, ki postaja vse pomembnejše področje uporabniške izkušnje (spremljanje prometa v živo, navezava na telefon, nadzor avta na daljavo, koristne aplikacije …). Trojica skupine Volkswagen preko vmesnika App Connect za zdaj edina zmore projicirati Android Auto in Apple Car Play brez kabla.Več modelov ima že možnost posodobitev na daljavo. Focus ima najbogatejši nabor aplikacij in omogoča celo zagon avtomobila na daljavo. Golf kot prvi ponuja digitalni ključ za telefon ali pametno uro. Na koncu velja dodati, da področje povezljivosti postaja naslednja postaja za zaračunavanje uporabnikom z uvajanjem naročnin na storitve.

asistenčni

Med sodobnimi tehnologijami se po naših sklepih najboljše znajde Mazda3, sledita ji Golf in Leon, medtem ko se je na spodnjem delu lestvice po tej plati pričakovano znašel 308.

Še debata za konec

Kot vsi vozniki, imamo tudi sodelujoči v tej veliki razredni primerjavi svoja pričakovanja in mnenja glede videza, nastopa, izjemnosti in zaokroženosti posameznega konkurenta. O tej temi lahko na dolgo razpravljamo, ker so okusi pač različni. In v primeru projekta PRIMA vedno radi soočimo mnenja različnih medijev.

Če bi odločal zgolj videz, bi nas odneslo v Mazdin salon, od tam pa mogoče še k Citroënu. V Mazdi3 smo se najbolje počutili za volanom, le malo pa so zaostajali še Focus, Leon in Golf. Tudi ko smo razmišljali o opaznosti na cesti in tistem neopredeljivem dejavniku, zaradi katerega te pritegne k avtomobilu, nas je najbolj nagovarjala Mazda3. Kot zaokrožen paket pa se nam je zdel najbolj prepričljiv Focus.

subjektivni

Glede na zapisano verjetno ni presenečenje, da je v tem vsebinskem sklopu na nas najboljši vtis pustila Mazda3, nad povprečjem razreda pa so izstopali še Focus, C4 in Leon.

Primerjali in izbrali

Po vseh kategorijah in številkah smo prišli do zaključka, ki povzema dosežke modelov v vseh kategorijah.

skupaj prima C

Zmagovalec velike primerjave srednje velikih kombilimuzin je postal Focus, ki so mu ob prepričljivih lastnostih uspeli primerno prilagoditi še ceno. Na drugo mesto se je uvrstil Golf, ki je uspel za las prehiteti Mazdo3. Kar je slednja izgubila pri uporabnosti, je dodobra nadoknadila s prepričljivim nastopom, solidno ceno in bogato založenostjo s sodobnimi pomagali. Zanimivo je, da se Golf ni uvrstil najvišje v nobeni izmed posameznih kategorij, a je z izjemno solidnim nastopom povsod sledil najboljšim in nekoliko zaostal le tam, kjer štejejo subjektivni vtisi.

PRIMA C trojica

Že od začetka naših skupnih projektov PRIMA bralcem ponavljamo, da je naš namen čim bolj osvetliti različne dejavnike nakupne odločitve novega avtomobila posameznega razreda. Verjamemo, da več glav več vidi in ve ter predvsem, da z različnimi pristopi zagotavljamo bolj nepristransko končno mnenje, kot če bi se obširne in obsežne primerjave lotevali v ožjem krogu.

V svojih ocenah smo podrobni in odkriti glede metodologije ter v vsakem ločenem vsebinskem sklopu izpostavimo model, ki nas je najbolj prepričal. Jasno nam je namreč, da imamo vsi nekoliko različne poglede na to, kaj je pomembno. Za konec smo vam tokrat pripravili še nekaj alternativnih sklepnih zaključkov, ki bodo morda bližje vaši filozofiji (do grafike prilagojenih rezultatov dostopate s klikom na povezavo):

Avtomobilizem.com (Foto: PRIMA.)

Mnenja uporabnikov

25 komentarjev za "Vse, kar smo izvedeli o PRIMA srednje velikih kombilimuzinah"


chad
1 mesec 2 dni nazaj

Tudi jaz bi v tem razredu izbral focusa, oziroma corollo, če bi želel hibridno vozilo. Ostali avti mi grejo že skoraj na živce

maniaxxx
1 mesec 3 dni nazaj

Se vidi da je bil Grof zaprt.

Mal heca, ali pac?

limas
1 mesec 4 dni nazaj

Po mojih lastnih kriterijih bi na prvo in drugo mesto uvrstil Toyoto Corollo i Hondo Civic. Saj res, teh dveh avtov ni na testu, zato me zanima nezainteresiranost predstavnikov obeh znamk za Slovenijo. Mogoče so že pošteno siti sodelovanja na testih kjer prva mesta zasedajo VW in njegovi kloni. Glede scale je treba vedeti, da gre za platformo pola (segment nižje ali B segment), ki je napihnjena in razpotegnjena.

1 mesec 2 dni nazaj

Dobro vprašanje zakaj jih ni na testu, tudi mene zanima. Morda ker gre za drugačen pogonski sklop? Cenovno sploh ni toliko dražje, kakšen Golf je itak precenjen in dražji. Nasamorpheus pa od kje tebi da sta znamki daleč od svoje slave?… Toyota je edina ki ima po novem 10 let jamstva, prav tako glede hibridnega sklopa prednjači daleč pred vsemi, vozne lastnosti so iz lastnih izkušenj odlične, cena vzdrževanja mala, tehnologija pa itak top..

tha_man
1 mesec 4 dni nazaj

Honda verjetno ni dala zato, ker gre Civic itak kmalu ven iz prodaje in ga bo nadomestil nov, ki so ga že predstavili. Pri Toyoti pa si mislim, da bi lahko bil razlog ta, da vedo da bi pogorela pri prostoru zadaj in prtljažniku, v primeru hibrida bi tud cenovno precej odstopala, poleg tega novinarji večinoma niso ravno ljubitelji CVT menjalnika (meni je sicer v Toyotinem hibridu bil zelo všeč, celo edini “avtomatik” ki bi ga sploh hotel imet). Navadna bencinarka pa vprašanje kolk se sploh prodaja, verjetno jo je bolj pointless sploh testirat… vseeno škoda, bi jih blo zelo zanimivo videt v primerjavi, ker imata oba model dosti pozitivnih lastnosti.

1 mesec 4 dni nazaj

Ne vem kake imaš ti kriterije, prejšnji moj avto je bila Honda danes vozim od zene Toyoto.. Obe znamki sta daleč od svoje stare slave.

cashy
1 mesec 4 dni nazaj

ne, da bi zagovarjal limasa, a enako, kot ti sprašuješ njega, lahko velja tudi zate: kakšne imaš kriterije, ki kažejo, da sta obe znamki daleč od svoje stare slave?

1 mesec 4 dni nazaj

Vse avtomobile ki sem jih do sedaj imel so bili Honde in Toyote ( neki malega že vem o njih), za ostalo pa tu ni prostora, lahko pa sam sebe vprašaš npr po čem so slovele Honde v preteklosti, bile v prednosti pred ostalimi in kaj je danes z njimi..ce pa se vrnemo na temo je pa to da niso dali avta na test dovolj zgovorno

cc09
1 mesec 2 dni nazaj

Samo nekaj namiguješ. Če imaš kaj konkretnega za napisat, napiši. Drugače je to samo mlatenje prazne slame. Niti ne vem zakaj jih zato ne bi dali na test.

cashy
1 mesec 2 dni nazaj

saj smo na forumu, ravno tu je namenski prostor, da poveš svoje izkušnje 🙂 Zakaj niso dali avta na test, lahko le špekuliramo, ker nimamo podatka glede tega. Če misliš glede stare slave japonsko pregovorno zanesljivost, vsaj iz mojih izkušenj ne vem, zakaj to ne bi držalo. Pri nas imamo honde zadnjih 15 let, nobenih težav. Moja prejšnja honda civic je začela s problemi šele, ko je bila stara 21 let. Poleg hond smo imeli doma še škodo, fiate, VW, ople, suzukije, s katerimi pa smo imeli več težav kot s hondami.

1 mesec 5 dni nazaj

čestitke Fordu za zmago, imel bi ga raje kot golfa.

srcnik
1 mesec 5 dni nazaj

Mogoče še tabela s porabami na testu 😉

 
PRIMA med manjšimi križanci