V glavah tržnikov
Včasih se ob naštevanju vseh prednosti, ki naj bi jih imeli križanci pred klasičnimi karoserijskimi izpeljankami, vprašamo, ali so proizvajalci avtomobilov kadarkoli v preteklosti res poslušali uporabnike in analizirali njihove potrebe ali pa so zgolj uspešno realizirali eno svojih vizij, zanjo ustvarili potrebe na trgu ter si nazdravili ob nepričakovanem uspehu. Vsekakor tema za gostilniško debato, če se jih bomo v prihodnjih mesecih in letih sploh lahko udeleževali.
Odgovor na zgornje vprašanje je po drugi strani nepomemben, saj so križanci na trgu in tam zaenkrat uspešno opravljajo svoje poslanstvo prepričevanja novih kupcev. Praviloma jih ne označujemo za športne terence, saj izven urejenih vozišč nimajo posebnih ambicij. Kot povsod pa seveda tudi tukaj obstajajo svetle izjeme, ki imajo v ponudbi štirikolesni pogon, kar jih opazno loči od konkurence. Med glavnimi prednostmi, ki naj bi jih križanci imeli pred kombilimuzinami, so večji odmik od vozne podlage, kar olajša vstopanje in izstopanje, ter posledično boljša preglednost nad voziščem in varnost (oziroma občutek varnosti) potnikov. V zadnjem času se je naštetim, na račun inovativnih modularnih platform, pridružil še optimiziran izkoristek notranjosti znotraj skromnih zunanjih mer, a je praktična raba tega prostora v veliki meri odvisna od pogajalske uspešnosti oblikovalcev, ki imajo radi hitreje padajoče strešne linije in “mišičaste” boke.
Po drugi strani bi bilo prav, da omenimo, da so v primerjavi s kombilimuzinami segmenta B križanci načeloma dražji, manj vozniško prepričljivi in, na račun višjega odmika od podlage in večje lastne mase, tudi bolj potratni pri porabi goriva. In prav slednje je tisto, kar zna v prihodnosti preoblikovati trend.
PRIMA smo: Avtomanija, Avto Fokus, Finance, Siol, Volan, Žurnal24 in Avtomobilizem.com.
Vemo, da tržniki ustvarjajo zgodbe, za kar potrebujejo ciljno publiko. Eni pravijo, da je manjši križanec odličen drugi družinski avto za razvažanje otrok v vrtec, šolo in po popoldanskih dejavnostih. Drugi ga namenjajo zrelim voznikom, ki so se končno znebili podmladka in zdaj uživajo prosti čas ob športnih aktivnostih ali brezciljnem pohajkovanju povsod, kamor niso uspeli oditi v preteklih dveh desetletjih. A bodimo realni – manjši križanec je primeren za vse, ki si ga želijo, si ga lahko privoščijo in jim pokrije mobilnostne potrebe. Zato mora biti v svoji zasnovi čim bolj vsestranski. V zadnjih nekaj letih pa smo hkrati prišli do točke, ko lahko (za primeren kupček denarja) uporabniku ponudi praktično vse, kar je na voljo na policah znamk.
Tipičen manjši križanec
V našem velikem primerjalnem testu smo morali ponovno določiti okvir lastnosti, ki so se nam zdele najbolj pomembne. Tako smo, enako kot leta 2016, odločili, naj imajo “naši” manjši križanci bencinski agregat okvirne moči 85-90 kW in so dvokolesno gnani. Ker nikoli ne gre vse po idealni poti, smo v testno floto desetih avtomobilov z razponom moči od 81 kW-95 kW prevzeli dva avtomobila s samodejnim menjalnikom (Peugeot 2008, Renault Captur) in enega s štirikolesnim pogonom (Suzuki Vitara). V skladu s trendi elektrifikacije sta bila dva pogonska sklopa nadgrajena s tehniko blagega hibrida (Suzuki Vitara, Ford Puma). Pod črto smo vsa našteta odstopanja skušali čim bolj upoštevati oziroma nanje opozoriti, kjer je to smiselno. Konec koncev pa gre za realno situacijo, s katero se v procesu odločanja za nakup soočajo tudi bodoči lastniki.
V test PRIMA križancev segmenta B smo vključili deset tekmecev: Citroënov C3 Aircross (2017-), Fordovo Pumo (2019-), Nissanov Juke (2019-), Oplov Crossland X (2017-), Peugeotov 2008 (2019-), Renaultov Captur (2019-), Seatovo Arono (2017-), Suzukijevo Vitaro (2015-), Škodin Kamiq (2019-) in Volkswagnov T-Cross (2019-).
Tehnične podatke modelov si lahko ogledate v spodnjih tabelah.
Na seznamu manjkajočih so tokrat Fiat 500X, Hyundai Kona, Kia Stonic in Mazda CX-3. V primeru Kone in CX-3 zastopnika pričakujeta prenovljena modela.
Iskanje razlik
Če smo prej naštevali, kaj je križancem skupnega, smo se morali s kolegi iz šestih uredništev v našem projektu lotiti iskanja razlik. In te so najbolj zaznavne, ko se presedaš iz enega v drug avtomobil. Ob izkušnji vožnje in vrednotenju skupnih stroškov smo primerjali še uporabnost njihove notranjosti v potniškem in prtljažnem delu, preverili, kako gredo v korak s časom, ko je govora o sodobnih vozniških pomagalih in povezljivosti, za piko na i pa dodali lastne vtise o nastopu in prepričljivosti kandidatov.
Mogoče se komu zdi, da preveč kompliciramo, drugi pa se enostavno ne strinjajo z našimi pogledi in zaključki. Vse to so pričakovani odzivi, ker nihče med nami ne more izbrati najprimernejšega avtomobila za nekoga drugega in to niti ni namen obsežne primerjave. A če dovolj razčlenimo in osvetlimo dejavnike, ki bi kupcu lahko bili pomembni pri izbiri manjšega križanca, je naš cilj dosežen – vsak lahko pregleda področje, ki ga zanima, in preskoči tista, ki so zanj nepomembna. Naivno pa bi bilo trditi, da so vsi primerjani modeli na trgu enaki ter jih loči zgolj nakupna cena …
Pregled vsebinskih sklopov, dosežene ocene in naša opažanja so vam tudi tokrat na voljo v PRIMA reportaži.
Avtomobilizem.com (Foto: PRIMA.)
Mnenja uporabnikov
11 komentarjev za "Vsestranski igralci v manjšem formatu"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Vitara 140ps brez hibrida pride v salonu okoli 17.500 eur. Kupil bi rabljeno od 2016, pa jih sploh ni v ponudbi, čeprav jih je na cesti ogromno.
Globok poklon, da ni VW vedno prvi.
Edini segment, ki se še dobro prodaja, recesija v avtomobilski industriji pa je šele na začetku. Slovenski trgovci se obnašajo, kot, da so v zlatih časih.
Zanimivo, Vitaro sem pričakoval nekoliko višje glede na to, kaj dobiš za ceno…morda pa je postala le nekoliko prestara in tehnično zastarela…
starejša je res 🙂 poklon!!
Lahko bi upoštevali
-ampak edina z 4×4, za ta denar 🙂
-ena izmed dveh mild hybrid v tej Prima. Suzuk,i prvi ki je vrgel dizel ven. Trenutno so vsi malčki mild hybrid. Imajo jajca 🙂
-odlične lastnosti na cesti
-edini ki so pri faceliftu jemali kritiko- “notranja plastika”
– vedno je med top tri med vašimi “kriterijam”
Zasluži si precej več 🙁
Na kratko
Vitara ni ljubica:), ampak žena.
Ljubice vemo zakaj -so, žene pa tudi. 🙂
Vitara je realno best-buy. Razlika je predvsem pri “subjektivnosti” karkoli je to 🙂 aja stanja duha. wtf?
jah, nekako tako – ker pri meni je subjektivno močan faktor zanesljivost na dolgi rok. Mnogo bolj kot šminkerski videz in najmodernejši asistenčni sistemi. Sicer so vsi modeli premladi, da bi lahko ocenili, kako se bodo držali čez 5-10 let, a sem prepričan, da se bo Vitara v smislu zanesljivosti bolje starala od kakih 2008, C3 in podobne druščine.
Kar se zanesljivosti Suzukija tice: kolega vzel novega swifta, mehkega hibrida in je v garanciji na njem pomenjal ze kar nekaj reci. On je nad suzukijem v tem smislu razocaran, ker je pricakoval pregovorno zanesljivost.
Ne znam najti prave razlage. Morda je dobil “limono”, ali pa so se tudi pri Suzukiju zadnja leta usmerili v trend kleščenja stroškov z vgradnjo cenejših, manj kvalitetnih delov.
Subjektivna ocena po mojem mnenju ne bi smela bit upoštevana v končni razvrstitvi. V testu naj bo tisto kar je merljivo, ostali podatki so pomembni kvečjemu za šankom. Drugače Vitara po pričakovanjih – odlična za vozit in za imet, malce slabša pri asistenčnih sistemih kjer se poznajo leta.
Tudi sam se sprašujem ali so ti testi promoviranje “kdo je bolj sodoben” in so posledično kontraproduktivni za (premožno) starejšo generacijo, ki jim je sodobnost bolj breme kot prednost.